Zbirka

Največja slovenska zbirka grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in edina javna zbirka grafik modernizma, ki vsebuje več kot 10.000 del. 

Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), predstavniki avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn), umetnice in umetniki Vzhodne Evrope (Jiří Anderle, Adriana Šimotova, Tadeusz Lapinski), iz Južne Amerike (Maria Bonomi, Raul Cattelani, Isabel Pons, Artur Luiz Piza) in drugi mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Kosuke Kimura, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec, Zdenke Golob in drugih.

Njen pomembni del je nabor umetniških publikacij, ki šteje približno 4000 del – knjig umetnikov, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature teoretskih del ter katalogov. Zbirka umetniških publikacij je začela nastajati leta 2001. Takrat je Francoski kulturni center MGLC posodil 378 del večine pomembnih predstavnikov avantgard šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, med katerimi so Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, Sophie Calle, Henri Chopin, Hanne Darboven, Robert Filliou, Jochen Gerz, Anette Messager, Roman Opalka, Roland Topor, Ben Vautier in drugi, ter izdaje pomembnih umetniških revij AgentziaChorus, HumiditéOpus InternationalVH 101. Donacija je vzpodbudila sistematično zbiranje vseh žanrov, z revitalizacijo bienala pa se je MGLC še bolj navdušil nad vsemi oblikami umetniškega tiska. Z odkupom in donacijami, ki so se močno povečale po uspehu 25. grafičnega bienala leta 2003, je do danes pridobil zavidljivo število del avtorjev, kot so Vito Acconci, John Baldessari, George Brecht, Chuck Close, James Lee Byars, Jan Dibbets, Hans-Peter Feldmann, tandem Fischli-Weiss, Roni Horn, Sanja Iveković, Alfredo Jaar, Ilja Kabakov, Thomas Kapielski, Allan Kaprow, Tanja Lažetić, Sol LeWitt, Richard Long, Mangelos, Miha Maleš, Ebecho Muslimova, OHO, Iztok Osojnik, Raymond Pettibon, Dušan Pirih Hup, Sigmar Polke, Dieter Roth, Edward Ruscha, Zora Stančič, Jean Tinguely, Andy Warhol, Lawrence Weiner, Franz West, Emmett Williams, Franci Zagoričnik in drugi, ter zbirko avtorskih časopisnih projektov, med njimi museum in progress z Dunaja, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002.

Pomembno muzejsko in študijsko gradivo so tudi arhiv FV, ki ga je MGLC leta 2006 poklonil Neven Korda, arhiv Državice Ptičjestrašilne, donacija Milene Kosec, obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni med letoma 1970–1990, ki ga je leta zbiral Darko Šimičić, obsežen arhiv samozaložbe Remorquer (1978–2008) Bernarda Villersa in večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie (1997–2010).

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Ob zaključku bienala

34. grafični bienale Ljubljana, Iskra Delta se je v nedeljo uspešno zaključil. V 72 dneh se je zvrstilo kar 22 dogodkov, podeljene so bile 4 nagrade, pri zamišljanju prihodnosti pa je sodelovalo 57 umetnikov in lepo število govorcev. Iskreno se zahvaljujemo vsem sodelujočim, kuratorjem, organizatorjem, podpornikom in obiskovalcem. 

Bienale, ki smo ga začeli snovati ravno ob začetku pandemije, je bil v izhodišču zamišljen kot produkcijska, predstavitvena in teoretska platforma medžanrskih ustvarjalcev generacije milenijcev in zoomarjev, ki si utirajo svoje lastne poti v podtalju kibernetskega sveta. Razcepitev realnosti in razpad linearne vzročne temporalnosti, ki ju prinašata internet in hiter tehnološki napredek, sta odprla možnost za prejemanje sporočil iz drugih svetov in časovnic, ki so jih umetniki, glasbeniki, kuratorji, pisci, oblikovalci in drugi agenti vpletali v misijo gradnje sveta, snovanja scenarijev prihodnosti in reimaginacije sedanjosti.  

 

Nascent: Časovni secesionizem, predstavitev projekta in zadnje maratonsko vodstvo

Nedelja, 21. novembra, ob 11.uri
Galerija TR3

Na zadnji bienalski dan se nam pridružite na predstavitvi projekta umetniškega dvojca Nascent z naslovom Časovni secesionizem. 
Predstavitvi bo sledilo zadnje maratonsko vodstvo s kuratorko Tjašo Pogačar in asistentko kuratorke Laro Mejač, ki bo obenem sklepni dogodek letošnjega bienala.

Več.


Foto: Klemen Ilovar. Arhiv MGLC.
 

Znani so nagrajenci 34. grafičnega bienala Ljubljana

Mednarodna žirija v sestavi Lovro Japundžić, Jen Kratochvil, Sam Lackey in Poka-Yio je odločila, da veliko nagrado 34. grafičnega bienala Ljubljana prejme Johannes Paul Raether
Podelila je tudi nagrado za raziskovalno rezidenco, prejel jo je Mario Mu, ki je obenem postal tudi prejemnik nagrade občinstva. Posebno omembo pa je žirija namenila kolektivu BCAA System.

Vsem nagrajencem 34. grafičnega bienala Ljubljana iskreno čestitamo!