GRAFIKA V GLINI II.

Kiparsko-grafična delavnica (36 ur)

Mentor: Veljko Zejak, kipar

Kdaj: ob petkih od 16.00 do 19.00
Kje: Spominski atelje Stojana Batiča, MGLC Švicarija

Začetek delavnice: petek, 6. november 2020

 

Delavnica Grafika v glini II. je nadaljevanje delavnice Grafika v glini, ki smo jo v Švicariji izvedli pred dvema letoma. Njen mentor Veljko Zejak deluje v razširjenih kiparskih medijih, eden od njih je tudi grafika v glini. Tehnika je njegov izum in združuje keramiko, kiparstvo in grafiko. Gre za improvizacijo oziroma eksperimentiranje z razpoložljivimi materiali in znanjem v različnih medijih. Osnova je keramika, ki je zastopana v postopku in končnem izdelku. Uporabljene barve so keramični pigmenti in glazure. Tehnika omogoča tiskanje na ravne površine (ploščice), primerna pa je tudi za uporabo v tridimenzionalni obliki. Linije in strukture, ki jih dosežemo, spominjajo na stare tehnike globokega tiska, kot so suha igla, akvatinta ali jedkanica. Del postopka, ki se navezuje na prenos risbe v digitalno formo in vektorsko sliko ter uporabo laserskega graverja, bomo izvedli v sodelovanju z RogLabom.

Končni rezultat je pridobitev znanja v tehniki grafike v glini ter lastna stvaritev keramične grafike.

Potek

36-urna delavnica poteka v Spominskem ateljeju Stojana Batiča v Švicariji od novembra 2020 do februarja 2021, vsak petek od 16. do 19. ure. Zaključi se na slovenski kulturni praznik in dan odprtih vrat Švicarije 8. februarja 2021 s predstavitvijo izdelkov tečajnikov v ateljeju mentorja Veljka Zejaka v Švicariji. Predvideni delovni termini so: 6. 11., 13. 11., 20. 11., 27. 11., 4. 12., 11. 12., 18. 12. (odpade 25. 12. in 1. 1.), 8. 1., 15. 1., 22. 1., 29. 1. in 5. 2.

Na delavnici bodo občasno gostovali tudi drugi umetniki s poznavanjem tehnike grafike v glini.

Mentor

Veljko Zejak je leta 2005 diplomiral iz kiparstva in 2008. opravil podiplomski študij na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu. Leta 2008/2009 bil gostujoči študent na Šoli lepih umetnosti v Parizu v studiu prof. Richarda Deacona. Razstavljal je na več kot 50 skupinskih in samostojnih razstavah v Srbiji, Nemčiji, Turčiji, Avstriji, Franciji, ZDA, Grčiji, Italiji, Sloveniji, Črni gori ter na Švedskem, Hrvaškem in Kitajskem. Je avtor več umetniških in socialno angažiranih projektov in delavnic, za svoje delo je bil že večkrat nagrajen. Je tudi pobudnik aktualnega mednarodnega umetniškega projekta Hibrid objekt, ki združuje več kot 40 mladih umetnikov, večinoma kiparjev iz vse Evrope.
Veljko Zejak je uporabnik ateljeja v Švicariji, živi in dela v Ljubljani.

Informacije

Delavnica je namenjena udeležencem z znanjem na področju kiparskega in grafičnega ustvarjanja. Skupina je omejena na največ 6 oseb, potrebna je prisotnost od začetka do konca delavnice. Delavnica bo izvedena v skladu z navodili NIJZ, pridružujemo si pravico do spremembe programa ali odpovedi.

Partner delavnice: RogLab
 

Kotizacija: 180 eur.
Kotizacija vključuje davek na dodano vrednost. Osnovne materialne potrebščine so vštete.


Podatki za plačilo:

Prejemnik: Mednarodni grafični likovni center, Grad Tivoli, Pod turnom 3, 1000 Ljubljana
Banka: Banka Slovenije, Slovenska cesta 35, Ljubljana

TRR: 01261-6030356044 (Grafika v glini II. 2020/21)

IBAN: SI56 0126 1603 0356 044

BIC: BSLJSI2X

Včlanjeni v KLUB PRIJATELJEV BIENALA imajo ob vpisu 15-odstotni, študenti, upokojenci in brezposelne osebe pa 10-odstotni popust na kotizacijo.

Obvezna je prijava s prijavnico in opisom izkušenj ali predložitev portfolia. Prijave zbiramo do zapolnitve mest na lili.sturm@mglc-lj.si

 


Atelje Veljka Zejaka v Švicariji. Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

INVADER’S STREET ART TOUR, VODEN SPREHOD PO LJUBLJANSKI ULIČNI UMETNOSTI

nedelja, 9. maj, ob 15. uri, Park Tabor, pri vodnjaku

Pridružite se nam na vodenem ogledu s kolesi, na katerem bomo raziskovali ljubljansko ulično umetnost in iskali Invaderjeve mozaike in druge oblike street arta. 

Več


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Iz zbirke MGLC

Jo-ey Tang, The Manual
(Morava Books 14, 2012)
Zbirka umetniških publikacij

Priročnik FBI je z originalnimi mikroskopskimi in infrardečimi slikami postal knjiga poezije. Izklesano besedilo je meditacija površine in neskončno majhnega prostora nad in pod površino v iskanju dokazov.

Jo-ey Tang določa kroženje in odsotnost podob in predmetov ter življenjski cikel idej. Delo zavzema različne oblike fotografije, videa, kiparstva, slikarstva, zvoka, besedila in "samonastavljenih nalog", zajema številne razstave in se pogosto šteje za isto in novo delo v nenehnem procesu gradnje in odpovedi.

Publikacija je bila nagrajena s prvo nagrado na natečaju ROOKIE (junij 2012, www.r-o-o-k-i-e.com), ki so ga organizirali Mestna galerija Arsenal, Poznan in založba Morava. Knjižica ima trde platnice, 64 nepaginiranih strani in je tiskana v ofsetnem tisku v nakladi 350 izvodov.

-------

Milton Glaser, Dylan (1966, ofset)
Zbirka umetniških publikacij

Zgodba tega plakata, ki je bil dodatek Dylanovemu albumu Bob Dylan's Greatest Hits iz leta 1967, je sledeča. Znani pevec in skladatelj je imel hudo motoristično prometno nesrečo, ki ga je za dalj časa priklenila na posteljo, širile pa so se tudi novice o njegovi smrti. Zato je založba CBS, da bi ustvarila pozitivno publiciteto že omenjeni plošči, pri Miltonu Glaserju naročila ta posebni plakat kot prilogo albumu. Glaser je Dylana upodobil v profilu z bogatimi, barvno nasičenimi kodrastimi lasmi, ki odstopajo od ozadja. Intenzivne, skorajda psihedelične barve lahko razumemo tudi kot duha časa flower power generacije iz druge polovice 60. let 20. stoletja.

Več


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

Vabljeni k ogledu filma "Menedžer da sem? Sem"

V krajšem dokumentarnem filmu, ki govori o mednarodni vpetosti slovenske likovne scene, sta svoje poglede in spomine delila Živa Škodlar Vujić, dolgoletna kustosinja ljubljanskega grafičnega bienala, in Mitja Rotovnik, prvi direktor Cankarjevega doma, ki je poklicno in osebno spremljal prizadevanje svojega prijatelja Zorana Kržišnika. Njuna pripoved nas popelje skozi izredno dinamičen čas petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je Ljubljana oblikovala v kozmopolitsko kulturno središče. To dogajanje s kulturnozgodovinskega vidika osvetli dr. Aleš Gabrič, ki v filmu med drugim govori o razvoju menedžerske miselnosti pri nas in o pomenu mednarodnih kulturnih prireditev, ki še vedno odlikujejo kulturno dogajanje v Sloveniji.