V pritličju Švicarije je Spominski atelje Stojana Batiča (1925–2015), ki je rekonstrukcija kiparjevega ateljeja na Svetčevi ulici v Rožni dolini v Ljubljani.

Stojan Batič je s svojim umetniškim ustvarjanjem močno zaznamoval slovensko povojno kiparstvo. Svoj prvi atelje na Gallusovem nabrežju je podedoval po profesorju na akademiji v Ljubljani, kiparju Frančišku Smerduju. Ko je umetnik leta 1956 prvič obiskal Pariz, je že delal v ateljeju v Švicariji. Tu je ustvarjal v obdobju od 1954 do 1959 in leta 1957 ustvaril kip Balet, ki si ga lahko ogledamo, ko se po Jakopičevem sprehajališču mimo vodnjaka sprehodimo do Gradu Tivoli. Leta 1959 se je Batič preselil v nov atelje na Svetčevi ulici 1 in njegov opus se je pod vplivom izpopolnjevanja pri Ossipu Zadkinu v Parizu obrnil v novo smer.

Zdajšnja rekonstrukcija prostora v Švicariji oživlja vzdušje in postavitev prav tega kiparjevega ateljeja. Omogoča nam spoznavanje kiparjevega opusa, tako osnutkov za znamenita spomeniška dela kot tudi male plastike, ki ji je Stojan Batič namenjal osrednjo pozornost. Tu so med drugim razstavljeni oba avtoportreta, celo eden od prvih aktov počivajočih dekliških figur v žgani glini, monumentalna figura rudarja v mavcu, različica steklene Kompozicije, s katero je dopolnil znamenito serijo v steklu Eksplozija, risbe iz cikla Tragos, med terakotami pa opazimo figure iz ciklov Itaka, Evropske legende, Slovenski miti in legende ter drugo malo plastiko.

V ateljeju so tudi umetnikovi osebni predmeti, dokumentacija, oprema, ki jo je uporabljal pri delu, in umetniška dela, ki si jih je izmenjal s prijatelji (leseni okrogli relief ruskega kiparja Andrika Verge, veliko platno Staneta Kregarja, portret žene Milene, delo Vladimirja Lakoviča).

Celotno pritličje Švicarije je namenjeno javnim programom, zato oživitev Batičevega ateljeja s predstavitvami, pogovori in predavanji o umetnosti, kiparskimi delavnicami ali zgolj s spoznavanjem bogate umetnostne dediščine preteklega stoletja pomeni izjemno doživetje. Batičev atelje je tako muzejska postavitev in hkrati prostor, ki spodbuja ustvarjalnost.


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Honza Zamojski: Posrednik

10. 3.–28. 5. 2023
MGLC Grad Tivoli

Najnovejša razstava Honze Zamojskega je v bistvu instalacija, ustvarjena za konkreten prostor, ki se odvija ne le v simetriji arhitekture, pač pa pogosto tudi v odnosu do simetrije (ali asimetrije) lista papirja, besede in človeške figure. Pozoren gledalec lahko opazi, da dlje ko si od središča razstave, svetlejše je in več je na ogled. Lahko bi celo rekli, da pripoved eksplodira, ponovno pa jo poskuša sestaviti Posrednik, ki drži propadajoči svet z vso svojo močjo.

Ob razstavi bo na ogled tudi založniško eksperimentiranje založbe NERO z naslovom Se to lahko kje preizkusi?.


Foto: Marian Misiak
 

Marko Šajn: Vzajemni kompromis

10. 3.–16. 4. 2023
MGLC Grad Tivoli

Razstava Vzajemni kompromis predstavlja najnovejšo serijo grafik v tehnikah sitotiska in riso tiska ter kovinski objekt kot posebnost razstave. Grafike Marka Šajna zaznamujejo jasen koncept in perfektna izvedba ter humoren, zabavljaški, piker, hudomušen in igriv likovni izraz z mnogimi referencami v zgodovini umetnosti, klasičnem slikarstvu, popularni grafiki, urbani kulturi, grafitih in street artu.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Ogled Invaderjevih mozaikov v Gradu Tivoli

Invader je umetnik, posameznik, gibanje, aplikacija, igra in življenjski stil. Je fenomen na področju ulične umetnosti in je postal globalna umetniška zvezda.
Gotovo ste že opazili njegove mozaike v mestu, nekaj pa se jih nahaja tudi v prostorih Gradu Tivoli, ki niso odprti za javnost. Ogledate si jih lahko od torka do nedelje ob 14. uri ali po dogovoru (pišite nam na trgovina@mglc-lj.si).


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.