S. M. S.

Predstavitev šestih izdaj revije S. M. S. iz zbirke MGLC

Študijski kabinet MGLC, 31. 8. 2012–julij 2013

S. M. S. je šest heterogenih izdaj časopisa-revije, mapa multiplov, zbirka umetniških del različnih žanrov in medijev, kolektivno umetniško delo in izkušnja umetnikov, med katerimi zasledimo nekatera najpomembnejša imena 20. stoletja.

Leta 1968 jih je izdala založba The Letter Edged in Black Press Inc. Pobudnik projekta je bil ameriški surrealist William N. Copley (1919–1996). Navdihnjen z gibanjem fluxus je S. M. S. videl kot priložnost za preseganje klasičnih umetniških medijev in približevanje umetnosti vsakdanjemu življenju. Projekt je umetnikom, ki so se zbirali v stanovanju na Upper West Sidu na Manhattnu v New Yorku, zagotavljal prostor za delo in izdal vrsto multiplov, ki so jih zbirateljem prodali po naročilu. Revija S. M. S. je izhajala eno leto na vsaka dva meseca. Številke, obarvane z umetnostnimi smermi od dade do pop arta, so vključevale različne umetniške medije od fotografij, risb, besedil do zvočnih posnetkov. Med skupaj triinsedemdesetimi umetniškimi deli jih je večina vizualnih in pisnih, nekatera pa vključujejo zvok v obliki gramofonskih plošč in magnetnega traku.

S. M. S. – kratica za Shit Must Stop – ponazarja tudi utrip šestdesetih let prejšnjega stoletja, željo umetnikov po osvoboditvi izpod diktata galerij, kustosov, kritikov in posameznih umetniških zvrsti.

Izdaje revije S. M. S. vključujejo dela številnih umetnikov: Christo, Marchel Duchamp, Walter de Maria, James Lee Byars, Meret Oppenheim, Ray Johnson, Man Ray, Joseph Kosuth, On Kawara, Lawrence Weiner, Roy Lichtenstein, Claes Oldenburg, Yoko Ono, Dieter Roth, Richard Artschwager idr.
Izdaje revije S. M. S. so del zbirke MGLC. 

Kustosinja razstave je mag. Breda Škrjanec.

 

Ogled razstave

Študijski kabinet MGLC, od ponedeljka do petka, 9.00–14.00
Predhodne najave: (0)1 241 38 00/05, breda.skrjanec@mglc-lj.si.   

Št. 1

sms_no_1.jpg

Sodelujoči: Irving Petlin, Su Braden, James Lee Byars, Christo, Walter de Maria, Richard Hamilton, Kaspar Koening, Julien Levy, Sol Mednick, Nancy Reitkopf, La Monte Young & Marian Zazeela

Št. 2

sms_no_2.jpg

Sodelujoči: Marcel Duchamp, Nicolas Calascm, Bruce Conner, Marcia Herscovitz, Alain Jacquet, Ray Johnson, Lee Lozano, Meret Oppenheim, Bernard Pfreim, George Reavey, Clovis Trouille

Št. 3

1989_no_3.jpg

Sodelujoči: John Battan, Aftograf, Enrico Baj, William Bryant, Dick Higgins, Joseph Kosuth, Ronnie Landfield, Roland Penrose, Man Ray, H.C. Westermann, Hannah Weiner, Terry Riley

Št. 4

1991_no_4.jpg

Sodelujoči: Robert Stanley, Arman, Paul Bergtold, John Cage, Hollis Frampton, On Kawara, Roy Lichtenstein, Lil Picard, Domenico Rotella, Robert Watts, Princess Winifred, La Monte Young, Marian Zazeela

Št. 5

1993_no_5.jpg

Sodelujoči: Congo, William Anthony, Wall Batterton, William Copley, Edward Fitzgerald, Neil Jenney, Angus MacLise, Bruce Nauman, Yoko Ono, Mel Ramos, Robert Rohm, William Schwedler, Diane Wakoski, Lawrence Weiner

Št. 6

no_0.jpg

Sodelujoči: Richard Artschwager, Ed Bereal, Dieter Roth, Betty Dodson, Ronoldo Ferri, John Giorno, Toby Mussman, Adrian Nutbeem, Claes Oldenburg, Mischa Petrov, Jean Reavey, Bernar Venet

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Vabljeni k ogledu filma "Menedžer da sem? Sem"

V krajšem dokumentarnem filmu, ki govori o mednarodni vpetosti slovenske likovne scene, sta svoje poglede in spomine delila Živa Škodlar Vujić, dolgoletna kustosinja ljubljanskega grafičnega bienala, in Mitja Rotovnik, prvi direktor Cankarjevega doma, ki je poklicno in osebno spremljal prizadevanje svojega prijatelja Zorana Kržišnika. Njuna pripoved nas popelje skozi izredno dinamičen čas petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je Ljubljana oblikovala v kozmopolitsko kulturno središče. To dogajanje s kulturnozgodovinskega vidika osvetli dr. Aleš Gabrič, ki v filmu med drugim govori o razvoju menedžerske miselnosti pri nas in o pomenu mednarodnih kulturnih prireditev, ki še vedno odlikujejo kulturno dogajanje v Sloveniji.

Iz zbirke MGLC

Jo-ey Tang, The Manual
(Morava Books 14, 2012)
Zbirka umetniških publikacij

Priročnik FBI je z originalnimi mikroskopskimi in infrardečimi slikami postal knjiga poezije. Izklesano besedilo je meditacija površine in neskončno majhnega prostora nad in pod površino v iskanju dokazov.

Jo-ey Tang določa kroženje in odsotnost podob in predmetov ter življenjski cikel idej. Delo zavzema različne oblike fotografije, videa, kiparstva, slikarstva, zvoka, besedila in "samonastavljenih nalog", zajema številne razstave in se pogosto šteje za isto in novo delo v nenehnem procesu gradnje in odpovedi.

Publikacija je bila nagrajena s prvo nagrado na natečaju ROOKIE (junij 2012, www.r-o-o-k-i-e.com), ki so ga organizirali Mestna galerija Arsenal, Poznan in založba Morava. Knjižica ima trde platnice, 64 nepaginiranih strani in je tiskana v ofsetnem tisku v nakladi 350 izvodov.

-------

Milton Glaser, Dylan (1966, ofset)
Zbirka umetniških publikacij

Zgodba tega plakata, ki je bil dodatek Dylanovemu albumu Bob Dylan's Greatest Hits iz leta 1967, je sledeča. Znani pevec in skladatelj je imel hudo motoristično prometno nesrečo, ki ga je za dalj časa priklenila na posteljo, širile pa so se tudi novice o njegovi smrti. Zato je založba CBS, da bi ustvarila pozitivno publiciteto že omenjeni plošči, pri Miltonu Glaserju naročila ta posebni plakat kot prilogo albumu. Glaser je Dylana upodobil v profilu z bogatimi, barvno nasičenimi kodrastimi lasmi, ki odstopajo od ozadja. Intenzivne, skorajda psihedelične barve lahko razumemo tudi kot duha časa flower power generacije iz druge polovice 60. let 20. stoletja.

Več


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

Mednarodni muzejski dan v MGLC

torek, 18. maj, 10.00–21.00
brezplačno


Vabimo vas k ogledu razstav in dogodkov!

Invader, Grafike na papirju
10.00–18.00
Razstava je na ogled v Gradu Tivoli. 

DOGODEK 
17.00–18.00 
Vodstvo po razstavi Invader, Grafike na papirju, vodi dr. Mitja Velikonja
Za udeležbo na vodstvu so obvezne prijave na: trgovina@mglc-lj.si 

SPLETNO 
Pripravili smo tudi spletni videovodnik po razstavi, ki je prilagojen za gluhe in naglušne.

Sonja Vulpes, Limbo
10.00–18.00
Razstava je na ogled v Gradu Tivoli. 

SPLETNO
O umetničinem ustvarjalnem procesu smo pripravili kratek film.

Spominski atelje Stojana Batiča
10.00–18.00
Stalna postavitev v Švicariji

Brane Zorman: Duh dreves | Dotik
20.00
​Pred Švicarijo

Več


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.