Stoletnica rojstva Zorana Kržišnika
 

Letos zaznamujemo stoletnico rojstva Zorana Kržišnika, pobudnika in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Zoran Kržišnik je vtisnil neizbrisen pečat v slovenski povojni umetnosti, posebno na področju grafike.

Rodil se je 26. januarja 1920 v Žirovnici na Gorenjskem. Po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti se je leta 1947 zaposlil kot prvi upravnik Moderne galerije. Leta 1957 je postal njen direktor in jo vodil vse do leta 1986. Bil je eden od pobudnikov in dolgoletni vodja ljubljanskega grafičnega bienala, ki je med letoma 1955 in 1986 deloval pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je njegovo organizacijo prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki so ga ustanovili na pobudo Zorana Kržišnika in sekretariata bienala, prostore pa je dobil v Gradu Tivoli. Kržišnik je kot direktor vodil Mednarodni grafični likovni center od ustanovitve pa vse do upokojitve leta 2000. Je soustanovitelj likovne skupine Grupa 69. Sooblikoval je tudi svetovni termin ljubljanska grafična šola. Dolga leta je bil član različnih mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Veliko je tudi objavljal, napisal je številna dela o sodobni umetnosti, slovenske umetnike je predstavljal v izčrpnih monografijah in razstavnih katalogih. Ogromno je prispeval k uveljavitvi slovenske in jugoslovanske grafike v svetu. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Valvasorjevo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in francosko odlikovanje legije časti. Zoran Kržišnik je umrl 2. julija 2008 v Ljubljani. Leta 2011 so pred stavbo Mednarodnega grafičnega likovnega centra odkrili spominsko skulpturo akademskega kiparja Matjaža Počivavška, posvečeno življenju in delu Zorana Kržišnika.

Grafični bienale Ljubljana v svetu velja za najstarejšo grafično prireditev, ki je sistematično raziskovala vlogo in pomen grafike ter bienalno vrednotila in promovirala tekočo grafično produkcijo. Za več desetletij je Ljubljano umestil v središče sodobnega grafičnega ustvarjanja. Po zgledu ljubljanskega grafičnega bienala je bila organizirana vrsta drugih po Evropi, predvsem tisti v Tokiu leta 1957.

Kržišniku se je zamisel za razstavo porodila ob obisku 26. beneškega bienala leta 1952, kjer je bil pomočnik komisarja jugoslovanskega paviljona. V Benetkah je spoznal Zorana Mušiča in skupaj sta pretehtavala možnosti za tako razstavo, ki bi pri nas pripomogla k razvoju umetnosti in nam odprla okno v svet. Dognala sta, da bi bila najprimernejša razstava grafik, in sicer iz povsem praktičnih razlogov, predvsem pa, ker je bila slovenska grafika v tistem času najbolj pripravljena na soočenje z mednarodno ustvarjalnostjo, tako po številu umetnikov, ki so se ukvarjali z grafiko, kot po njihovi kakovosti. Mušič ga je pozneje povabil v Pariz, kjer se je Kržišnik srečal tudi z Venom Pilonom, oba pa sta mu pomagala navezati stik s pomembnimi francoskimi umetniki. Nabral je 144 grafičnih listov 43 predstavnikov pariške šole, ki so sestavljali jedro prve grafične razstave. Pozneje je rad pripovedoval, da je grafike »prišvercal« z vlakom v Ljubljano.

Organizacijo I. mednarodne grafične razstave leta 1955 (od leta 1973 naziv grafični bienale) je prevzel Zoran Kržišnik. Že prva je bila popoln uspeh. Komaj sedem let po informbiroju, deset let po koncu druge svetovne vojne in v času velikega razkola med Vzhodom in Zahodom je organizatorjem uspelo prvič na veliki razstavi združiti zahodne in vzhodne umetnike. Za bienale je bila udeležba umetnikov z vseh celin izjemno pomembna tudi pozneje. K temu je pripomogla politika neuvrščenosti, ki se je dokončno oblikovala leta 1961 na beograjski konferenci. Na bienalu so poleg umetnikov sodelovali najprodornejši teoretiki in kritiki z Vzhoda in Zahoda, Kržišniku pa je uspelo k sodelovanju za člane žirij privabiti cenjene svetovne strokovnjake. Bienale je predstavljal svojevrsten »grafični zemljevid sveta«, na njem so sodelovali umetniki od vsepovsod, ne glede na stil, smer in tehnično izvedbo umetnine. Edini kriterij je bila umetniška kakovost grafičnega lista. Bienale pa je bil odločilen tudi za razvoj domačih umetnikov, na široko jim je namreč odprl vpogled v sodobno svetovno grafiko. Zagotavljal jim je trdnejšo oporo z možnostjo uveljavljanja na domačih tleh in hkrati omogočil stik z grafično ustvarjalnostjo po svetu. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Tudi zaradi izjemnega organizacijskega dela, ki ga je opravil Zoran Kržišnik, njegovih sposobnosti, odličnih lastnosti poslovneža in dobrega poznavanja umetnosti je ljubljanski grafični bienale postajal osrednja referenčna točka svetovne grafične produkcije.

 

Odprtje 17. mednarodnega grafičnega bienala, 19. junij 1987.
Arhiv Moderne galerije Ljubljana.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Vabimo k vpisu

ZAČETNI TEČAJ GRAFIČNIH TEHNIK: sitotisk, lesorez, linorez, kolagrafija
začetek 6. februarja ob 17.00,
rok za prijavo do 2. februarja

NADALJEVALNI TEČAJ GRAFIČNIH TEHNIKjedkanica in reservage, litografija, mezzotinta in suha igla
začetek 9. februarja ob 17.00
rok za prijavo do 2. februarja

Več


Foto: Gregor Gobec. Arhiv MGLC.

-------------------------------------------

NEŽA JURMAN: SLIŠNE LINIJE

16. 12. 2022–12. 2. 2023
MGLC Grad Tivoli

Odprtje: petek, 16. december 2022,
ob 13. uri, 
MGLC Grad Tivoli

Razstava Slišne linije predstavlja najnovejšo serijo grafik v tehnikah sitotiska in riso tiska ter zvočne zapise na avdiokaseti. Nastala je na podlagi dolgoletnega raziskovanja in zbiranja filmskih situacij v obliki posnetkov zaslonov (screenshots), na katerih sekundarni podnapisi opisujejo razne zvoke v ozadju in tako vplivajo na razumevanje določenega filmskega kadra in njegove celotne zvočne vsebine. 

Več.

DELAVNICA RISANE ANIMACIJE

na lisičje vsebine razstave Črtomir Frelih: Grafike in risbe. Štiri desetletja.  

Kdaj: sobota, 4. 2. 2023
Ura: 11.00–14.00
Kje: MGLC Grad Tivoli
Kdo: mladi od 9 do 14 let
Delavnica je brezplačna.

Kako se lisičje zgodbe obnesejo v animaciji, pa bomo preverili na tokratni delavnici. Nabrusite svinčnike in domislice; zabavno in kratkočasno bo!

Mentorici delavnice: Jelena Dragutinović in Janja Kosi

Več


Črtomir Frelih: Vse sva potacala … (poslikana keramika, 2016).
Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.
-----------------------------------------

Črtomir Frelih: Grafike in risbe. Štiri desetletja.

25. 10. 2022–12. 2. 2023
MGLC Grad Tivoli


Približno sto za razstavo izbranih del razpenja umetnikov ustvarjalni lok čez obdobje štiridesetih let. Izbor zajema predvsem iz njegove grafične produkcije, v kateri prevladuje tehnika kolagrafije, dodana pa so tudi dela v akrilu, poslikana keramika in instalacija FoxBox.

Več.


Črtomir Frelih: Zares, 2021, globoki tisk, 48 x 34,5 cm

 

JAVNI RAZPIS za oddajo bivalne rezidence za mlade 2023–2025

Odprt je JAVNI RAZPIS za oddajo bivalne rezidence za mlade v rezidenčnem in ustvarjalnem centru MGLC Švicarija.
Rok za prijavo je 1. marec 2023!

Rezidenca je namenjena ustvarjalcem do 35. leta starosti, ki aktivno delujejo na področju sodobnih vizualnih umetnosti.
Na razpis se lahko javijo mladi, ki izkazujejo visok nivo kvalitete in izvirnosti dosedanjega dela na področju sodobnih vizualnih umetnosti v zadnjih treh letih (2020–2022); predstavijo izviren, relevanten in izvedljiv program dela za čas dvoletnega bivanja; imajo stalno ali začasno prebivališče prijavitelja v Republiki Sloveniji (najmanj od 1. 1. 2020); so stari do 35 let; niso najemniki stanovanja ali ateljeja v lasti Mestne občine Ljubljana oziroma lastniki stanovanja ali ateljeja v Mestni občini Ljubljana.

Več


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

--------------------------------------------

Naravna vera

21. 12. 2022–26. 2. 2023
MGLC Švicarija

Odprtje ob 16. uri spremlja performans Irene Tomažin Korenine glasu # odmev.

Umetnice in umetniki na razstavi so Jaka Babnik, Ana Čavić, Tomaž Gorjup, Milan Ketiš, Zmago Lenárdič in Jasna Hribernik, Polonca Lovšin, Marko Pogačnik, Kristina Rutar, Andrej Savski, Urh Sobočan, Irena Tomažin, Iva Tratnik, Urša Vidic.

Kustosa razstave sta Yasmín Martín Vodopivec in Dušan Dovč.


Skupinska razstava Naravna vera predstavlja umetniška dela in prostorske postavitve, ki jim je skupno to, da naravo in človeka povezujejo v dinamično ravnovesje. Razstavljena dela izražajo intimen, spiritualen, mističen in kritičen odnos med človekom in naravo, ki je kljub domnevni vzajemnosti vendarle antagonističen. 

Več

--------------------------------------------

DELAVNICA ZA DRUŽINE
Moja rešilna bilka

so ekološke, eksperimentalne in ustvarjano sprostitvene delavnice za otroke 8+ (vabljeni pa tudi starši, stari starši in skrbniki). Raziskujemo naravo in rastline, izdelujemo kinetične figure, jih osmišljujemo kot »skupno rastje« in ustvarjamo ambientalne aplikacije.

1. del: soboti, 21. in 28. 1. 2023, 11.00–14.00 (prijave)
2. del: soboti, 18. in 25. 2. 2023, 11.00–14.00 (prijave)

in

Družinska delavnicasreda, 8. februar 2023, 11.00–14.00 (odprto za javnost)
MGLC ŠVICARIJA

Delavnice izvaja režiserka in lutkarica Barbara Bulatović.

V programu razstave Naravna vera.

Več

--------------------------------------------

Grafična mapa Sledakcija 

16. 11.–12. 2. 2022
MGLC Grad Tivoli

Grafična mapa z naslovom Sledakcija, ki sta jo zasnovali Mia Paller in Monika Plemen, je plod sodelovanja Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) in Hiše kulture v Pivki (HKP). Grafična mapa vsebuje osem grafičnih listov različnih tehnik, ki so nastali v obeh grafičnih ateljejih. Vsaka umetnica je zasnovala tri grafike, dve pa skupaj. Vsem osmim grafikam je skupno vsebinsko izhodišče, povezano z razumevanjem pojma sledi. 

Več.

Mia Paller & Monika Plemen, .... / .... / 20 .... , 2021, 
vernis mou, 70 x 50 cm