Grad Tivoli

Grad Tivoli je najstarejši objekt na območju današnjega Tivolija. Z mestom je povezan z Jakopičevim sprehajališčem, ki ga je v tridesetih letih prejšnjega stoletja arhitekt Jože Plečnik razširil in zasadil nova drevesa. Zgodovina gradu sega v 13. stoletje, ko je nad današnjo lokacijo stal stolp, ki so ga leta 1442 porušili Celjani v bojih za Ljubljano z avstrijskim cesarjem Friderikom III. Baron Jurij Apfaltrern je dal na današnji lokaciji sezidati nov dvor, leta 1601 so ga kupili ljubljanski jezuiti in ga nadomestili z novo grajsko stavbo. Jezuiti so kupovali okoliška zemljišča in okolica dvorca je postala prijetno sprehajališče, v naravnem amfiteatru za gradom pa so jezuitski študentje prirejali gledališke igre. Ko je bil jezuitski red leta 1775 razpuščen, je dvorec postal letna rezidenca ljubljanskega škofa, kasneje je prešel v last deželnih stanov, služil kot bolnišnica, skladišče in vojašnica, kar je poslopje močno prizadelo. Cesar Franc Jožef je dal grad obnoviti in ga maja leta 1853 poklonil maršalu Radetzkemu in njegovi soprogi v dosmrtno uporabo. Radetzky je okolico prenovil in park odprl za javnost, za kar so mu hvaležni Ljubljančani podelili častno meščanstvo in leta 1882 pred dvorcem postavili kip. Danes vsem znani vodomet s kipcem fantiča so v parku postavili aprila leta 1870, takrat so na stopnišče pred gradom najbrž namestili tudi štiri markantne velike bronaste pse brez jezikov kiparja Antona Dominika Fernkorna. Leta 1886 so namestili kovinsko ograjo na vrhu stopnišča in namesto starih stopnic leta 1889 postavili nove. S tem pa se je skrb za videz gradu nehala. V njem so poslej živeli mestni uradniki. Po drugi svetovni vojni so v grad naselili najemnike, ki so v njem stanovali vse do prenove za odprtje Mednarodnega grafičnega likovnega centra leta 1986. Zgradba gradu Tivoli je spomeniško zavarovana.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Poletje v Tivoliju '21

Za nami je še ena uspešna izvedba Poletja v Tivoliju. Najlepša hvala vsem obiskovalcem, ki ste prijetne poletne večere preživeli v naši družbi ter vsem, ki ste sodelovali pri ustvarjanju odličnega programa. Upamo, da bomo skupaj tudi prihodnje leto!


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

PODALJŠANJE RAZSTAVE INVADER, GRAFIKE NA PAPIRJU

do nedelje 15. avgusta

Invaderjeva razstava Grafike na papirju ponuja opazovalcu priložnost, da odkrije manj znan vidik umetnikovega delovanja – grafiko. Na retrospektivi predstavljamo vse, od sitotiskov do litografij, od lesorezov do grafik v štiribarvni tehniki in od invazijskih zemljevidov do vodnikov. Več kot sto del na papirju je nastajalo od leta 2001 do 2020 in jih na razstavi dopolnjuje še Invaderjev izbor kratkih avtorskih filmov. Umetnik je posebej za našo razstavo pripravil tudi skulpturo Point of Invasion, ki na podstavku pred Gradom Tivoli nagovarja sprehajalce parka.


Invader: Point of Invasion (2020).
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

DOBROJUTRO in Barvno bele grafike: F, R, E, Š.

DOBROJUTRO in Barvno bele grafike: F, R, E, Š.

Mladen Stropnik in Small but dangers

19. 6.–15. 8. 2021

Na razstavi predstavljamo dve grafični mapi, ki sta letos nastali v Grafičnem ateljeju MGLC.

Mapo DOBROJUTRO je zasnoval Mladen Stropnik in vsebuje osem grafik v tehniki sitotiska. Mapo z naslovom Barvno bele grafike: F, R, E, Š. pa je zasnoval umetniški dvojec Small but dangers in vsebuje štiri grafike v tehniki sitotiska.

Kustos razstave je Božidar Zrinski.

Prijazno vabljeni!


Mladen Stropnik v Grafičnem ateljeju MGLC.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.


Small but dangers v Grafičnem ateljeju MGLC.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.