Grad Tivoli

Grad Tivoli je najstarejši objekt na območju današnjega Tivolija. Z mestom je povezan z Jakopičevim sprehajališčem, ki ga je v tridesetih letih prejšnjega stoletja arhitekt Jože Plečnik razširil in zasadil nova drevesa. Zgodovina gradu sega v 13. stoletje, ko je nad današnjo lokacijo stal stolp, ki so ga leta 1442 porušili Celjani v bojih za Ljubljano z avstrijskim cesarjem Friderikom III. Baron Jurij Apfaltrern je dal na današnji lokaciji sezidati nov dvor, leta 1601 so ga kupili ljubljanski jezuiti in ga nadomestili z novo grajsko stavbo. Jezuiti so kupovali okoliška zemljišča in okolica dvorca je postala prijetno sprehajališče, v naravnem amfiteatru za gradom pa so jezuitski študentje prirejali gledališke igre. Ko je bil jezuitski red leta 1775 razpuščen, je dvorec postal letna rezidenca ljubljanskega škofa, kasneje je prešel v last deželnih stanov, služil kot bolnišnica, skladišče in vojašnica, kar je poslopje močno prizadelo. Cesar Franc Jožef je dal grad obnoviti in ga maja leta 1853 poklonil maršalu Radetzkemu in njegovi soprogi v dosmrtno uporabo. Radetzky je okolico prenovil in park odprl za javnost, za kar so mu hvaležni Ljubljančani podelili častno meščanstvo in leta 1882 pred dvorcem postavili kip. Danes vsem znani vodomet s kipcem fantiča so v parku postavili aprila leta 1870, takrat so na stopnišče pred gradom najbrž namestili tudi štiri markantne velike bronaste pse brez jezikov kiparja Antona Dominika Fernkorna. Leta 1886 so namestili kovinsko ograjo na vrhu stopnišča in namesto starih stopnic leta 1889 postavili nove. S tem pa se je skrb za videz gradu nehala. V njem so poslej živeli mestni uradniki. Po drugi svetovni vojni so v grad naselili najemnike, ki so v njem stanovali vse do prenove za odprtje Mednarodnega grafičnega likovnega centra leta 1986. Zgradba gradu Tivoli je spomeniško zavarovana.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

To je moja soba, ogled razstave Odtisi in vtisi 2 s predstavitvami sodelujočih umetnikov

nedelja, 2. 10.
11.00–13.00, Grad Tivoli

O raznolikosti grafične ustvarjalnosti, njeni vpetosti v sodobne vizualne umetniške prakse in odnosu ustvarjalcev različnih generacij, ki aktivno delujejo na področju umetnosti tiska in grafike.
Ogled razstave s predstavitvami in komentarji sodelujočih umetnic in umetnikov.

Vodstvo moderira kustos Božidar Zrinski.

Več 


Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.

 

Ana Sluga: Pasivni torzo, pop-up enodnevna razstavna postavitev

torek, 4. oktober 2022, od 18. do 22. ure
MGLC Švicarija

V ustvarjalnem in rezidenčnem centru MGLC Švicariji ustvarja trinajst umetnikov in umetnic. Njihovo delo je na ogled v okviru enodnevnih dogodkov pod skupnim imenom Iz ateljejev. Tokrat se na razstavni postavitvi s svojo aktualno slikarsko produkcijo predstavlja slikarka, fotografinja in videoumetnica Ana Sluga. 

Več.


Foto: Arhiv Ane Sluga.

Sito vikend, grafična delavnica z Leonom Zuodarjem in Jakobom Puhom

petek–nedelja, 7.–9. oktober 2022
Grafični atelje MGLC, Grad Tivoli, Pod turnom 3, Ljubljana

Cilj delavnice je izdelava grafične knjige - publikacije manjšega obsega v formatu A4. Vsak izmed udeleženih prispeva en motiv v največ dveh barvah, temo udeleženci določijo skupaj na začetku delavnice. Motiv izdelamo ročno v tehniki risbe, kolaža, lahko vključimo tudi fotografijo, ki jo ročno prerišemo na film.  

Poudarek je na skupinskem delu in skupnostnem vzdušju. Grafično knjigo izdelamo v nakladi, ki ustreza številu udeleženih; vsak udeleženec prejme svoj izvod.

Delavnico vodita slikar in grafik Leon Zuodar, tudi eden od razstavljajočih avtorjev na razstavi Odtisi in vtisi 2, ter Jakob Puh, tiskar, likovni pedagog in vodja Grafičnega ateljeja MGLC.

Delavnica je namenjena poznavalcem in izkušenim na področju grafičnega ustvarjanja. Skupina je omejena na največ osem oseb, prisotnost udeležencev je obvezna od začetka do konca delavnice. Prijave s prijavnico do zapolnitve mest na lili.sturm@mglc-lj.si.

Več.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.