INVADER’S STREET ART TOUR, VODEN SPREHOD PO LJUBLJANSKI ULIČNI UMETNOSTI
nedelja, 9. maj, ob 15. uri, Park Tabor, pri vodnjaku
Pridružite se nam na vodenem ogledu s kolesi, na katerem bomo raziskovali ljubljansko ulično umetnost in iskali Invaderjeve mozaike in druge oblike street arta.
Več
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
Iz zbirke MGLC
Jo-ey Tang, The Manual
(Morava Books 14, 2012)
Zbirka umetniških publikacij
Priročnik FBI je z originalnimi mikroskopskimi in infrardečimi slikami postal knjiga poezije. Izklesano besedilo je meditacija površine in neskončno majhnega prostora nad in pod površino v iskanju dokazov.
Jo-ey Tang določa kroženje in odsotnost podob in predmetov ter življenjski cikel idej. Delo zavzema različne oblike fotografije, videa, kiparstva, slikarstva, zvoka, besedila in "samonastavljenih nalog", zajema številne razstave in se pogosto šteje za isto in novo delo v nenehnem procesu gradnje in odpovedi.
Publikacija je bila nagrajena s prvo nagrado na natečaju ROOKIE (junij 2012, www.r-o-o-k-i-e.com), ki so ga organizirali Mestna galerija Arsenal, Poznan in založba Morava. Knjižica ima trde platnice, 64 nepaginiranih strani in je tiskana v ofsetnem tisku v nakladi 350 izvodov.
-------
Milton Glaser, Dylan (1966, ofset)
Zbirka umetniških publikacij
Zgodba tega plakata, ki je bil dodatek Dylanovemu albumu Bob Dylan's Greatest Hits iz leta 1967, je sledeča. Znani pevec in skladatelj je imel hudo motoristično prometno nesrečo, ki ga je za dalj časa priklenila na posteljo, širile pa so se tudi novice o njegovi smrti. Zato je založba CBS, da bi ustvarila pozitivno publiciteto že omenjeni plošči, pri Miltonu Glaserju naročila ta posebni plakat kot prilogo albumu. Glaser je Dylana upodobil v profilu z bogatimi, barvno nasičenimi kodrastimi lasmi, ki odstopajo od ozadja. Intenzivne, skorajda psihedelične barve lahko razumemo tudi kot duha časa flower power generacije iz druge polovice 60. let 20. stoletja.
Več
Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.
Vabljeni k ogledu filma "Menedžer da sem? Sem"
V krajšem dokumentarnem filmu, ki govori o mednarodni vpetosti slovenske likovne scene, sta svoje poglede in spomine delila Živa Škodlar Vujić, dolgoletna kustosinja ljubljanskega grafičnega bienala, in Mitja Rotovnik, prvi direktor Cankarjevega doma, ki je poklicno in osebno spremljal prizadevanje svojega prijatelja Zorana Kržišnika. Njuna pripoved nas popelje skozi izredno dinamičen čas petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je Ljubljana oblikovala v kozmopolitsko kulturno središče. To dogajanje s kulturnozgodovinskega vidika osvetli dr. Aleš Gabrič, ki v filmu med drugim govori o razvoju menedžerske miselnosti pri nas in o pomenu mednarodnih kulturnih prireditev, ki še vedno odlikujejo kulturno dogajanje v Sloveniji.
