34. grafični bienale Ljubljana: Iskra Delta

10. 9–21. 11. 2021

Iskro Delto, tehnološki konglomerat, smo priklicali iz prihodnosti, da predstavi svojo skrivno produkcijo na 34. grafičnem bienalu Ljubljana.

Lovka prihodnosti potrpežljivo potrkava po steklu. Z ogretega planeta se dviga gosta para hiperpopa. Resničnost se cepi v odbleskih drugih mogočih svetov. Če ste mislili, da je slovensko/jugoslovansko računalniško podjetje, ki bi lahko po mnenju mnogih postalo svetovna tehnološka sila, po letu 1989 ugasnilo, se motite. Iskra Delta bo naplavila oblike, ki se že pojavljajo med nami. Prihodnost je v naših rokah.

*

Ljubljanski grafični bienale, ki je bil ustanovljen leta 1955 sredi hladne vojne, se je v več kot šestdesetih letih svojega obstoja neumorno odzival na nenehno spreminjajoči se družbenopolitični kontekst, hkrati pa preoblikoval lastno identiteto in strategije. Vse od začetka si je prizadeval preseči geopolitična nasprotja, s čimer je kazal odločenost Jugoslavije, da izbere lastno pot.

Bienale še naprej črpa iz svoje zgodovine in konteksta, pri čemer je za 34. izdajo našel spodbudo v posebnem lokalnem primeru tehnološkega razvoja in njegovih neuresničenih potencialov. Na ozadju socialnih in okoljskih nemirov, globoko v pandemiji, ki je naša telesa prikovala na mesto, naše oči pa na zaslone, zgodba o Iskri Delti in duhovih »izgubljene prihodnosti«, ki jo preganjajo, vžiga iskro za predstavljanje in izgradnjo mogočih alternativnih sedanjosti.

Ker je Iskra Delta entiteta, ki biva v tem trenutku, je tudi vpeta v sedanjo internetno kulturo in naseljuje svet že obstoječih subkulturnih pojavov: svet hiperpopa, smeti, memov, političnega kompasa, čepečih Slovanov, hipsterjev, doomerjev in drugih fantomov te generacije.

Predstavlja konglomerat praks različnih platform, kolektivov in uveljavljenih, zlasti pa mlajših generacij umetnikov, glasbenikov in pisateljev, ki v svojih delih združujejo različne medije in discipline, predvsem pa izkoriščajo moč fikcije in nastajajočih tehnologij, da prikažejo vektorje, ki so sposobni spremeniti svet, v katerem živimo danes.

34. ljubljanski grafični bienale kot bienale, ki korenini v lokalnem kontekstu, hkrati pa ohranja svetovno perspektivo, vključuje umetnike z regionalnega območja, kamor spadajo Slovenija, Hrvaška, Poljska, Češka, Madžarska, pa tudi mednarodne udeležence iz Nemčije, Združenega kraljestva in ZDA, Bližnjega vzhoda in afriških držav.

Razstava se bo razprostirala po zgodovinski stavbi Mednarodnega grafičnega likovnega centra, lovke pa bo iztegnila tudi v okoliški park in na dve drugi prizorišči v mestu. Razstavljena bodo že obstoječa in naročena dela, spremljala pa jo bosta obsežen pogovorni program, ki bo prestopala meje med sodobno umetnostjo, sociologijo, politiko in literaturo, in publikacija, ki bo kot razstavni katalog in kot čitanka z eseji, ki poglobljeno obravnavajo teme bienala.

Kuratorji:
Tjaša Pogačar, Muanis Sinanović, Nevenka Šivavec

Projektna skupina bienala:
Kukla Kešerović, Aljaž Košir, Tjaša Pogačar, Muanis Sinanović, Nevenka Šivavec, Andrej Škufca

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

INVADER’S STREET ART TOUR, VODEN SPREHOD PO LJUBLJANSKI ULIČNI UMETNOSTI

nedelja, 9. maj, ob 15. uri, Park Tabor, pri vodnjaku

Pridružite se nam na vodenem ogledu s kolesi, na katerem bomo raziskovali ljubljansko ulično umetnost in iskali Invaderjeve mozaike in druge oblike street arta. 

Več


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Iz zbirke MGLC

Jo-ey Tang, The Manual
(Morava Books 14, 2012)
Zbirka umetniških publikacij

Priročnik FBI je z originalnimi mikroskopskimi in infrardečimi slikami postal knjiga poezije. Izklesano besedilo je meditacija površine in neskončno majhnega prostora nad in pod površino v iskanju dokazov.

Jo-ey Tang določa kroženje in odsotnost podob in predmetov ter življenjski cikel idej. Delo zavzema različne oblike fotografije, videa, kiparstva, slikarstva, zvoka, besedila in "samonastavljenih nalog", zajema številne razstave in se pogosto šteje za isto in novo delo v nenehnem procesu gradnje in odpovedi.

Publikacija je bila nagrajena s prvo nagrado na natečaju ROOKIE (junij 2012, www.r-o-o-k-i-e.com), ki so ga organizirali Mestna galerija Arsenal, Poznan in založba Morava. Knjižica ima trde platnice, 64 nepaginiranih strani in je tiskana v ofsetnem tisku v nakladi 350 izvodov.

-------

Milton Glaser, Dylan (1966, ofset)
Zbirka umetniških publikacij

Zgodba tega plakata, ki je bil dodatek Dylanovemu albumu Bob Dylan's Greatest Hits iz leta 1967, je sledeča. Znani pevec in skladatelj je imel hudo motoristično prometno nesrečo, ki ga je za dalj časa priklenila na posteljo, širile pa so se tudi novice o njegovi smrti. Zato je založba CBS, da bi ustvarila pozitivno publiciteto že omenjeni plošči, pri Miltonu Glaserju naročila ta posebni plakat kot prilogo albumu. Glaser je Dylana upodobil v profilu z bogatimi, barvno nasičenimi kodrastimi lasmi, ki odstopajo od ozadja. Intenzivne, skorajda psihedelične barve lahko razumemo tudi kot duha časa flower power generacije iz druge polovice 60. let 20. stoletja.

Več


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

Vabljeni k ogledu filma "Menedžer da sem? Sem"

V krajšem dokumentarnem filmu, ki govori o mednarodni vpetosti slovenske likovne scene, sta svoje poglede in spomine delila Živa Škodlar Vujić, dolgoletna kustosinja ljubljanskega grafičnega bienala, in Mitja Rotovnik, prvi direktor Cankarjevega doma, ki je poklicno in osebno spremljal prizadevanje svojega prijatelja Zorana Kržišnika. Njuna pripoved nas popelje skozi izredno dinamičen čas petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je Ljubljana oblikovala v kozmopolitsko kulturno središče. To dogajanje s kulturnozgodovinskega vidika osvetli dr. Aleš Gabrič, ki v filmu med drugim govori o razvoju menedžerske miselnosti pri nas in o pomenu mednarodnih kulturnih prireditev, ki še vedno odlikujejo kulturno dogajanje v Sloveniji.