Zbirka

Največja slovenska zbirka grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in edina javna zbirka grafik modernizma, ki vsebuje več kot 10.000 del. 

Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), predstavniki avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn), umetnice in umetniki Vzhodne Evrope in preostali mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Dóra Maurer, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec in drugih.

Njen pomembni del je nabor umetniških publikacij, ki šteje približno 4000 del – knjig umetnikov, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature teoretskih del ter katalogov. Zbirka je začela nastajati leta 2001. Takrat je Francoski kulturni center MGLC-ju posodil 378 del avantgarde šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, med katerimi so Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, Sophie Calle, Henri Chopin, Hanne Darboven, Robert Filliou, Jochen Gerz, Anette Messager, Roman Opalka, Roland Topor in Ben Vautier, ter izdaje pomembnih umetniških revij Agentzia, Chorus, Humidité, Opus International, VH 101. Donacija je vzpodbudila sistematično zbiranje vseh žanrov, z revitalizacijo bienala pa se je MGLC še bolj navdušil nad vsemi oblikami umetniškega tiska. Z odkupom in donacijami, ki so se močno povečale po uspehu 25. grafičnega bienala, je do danes pridobil zavidljivo število del avtorjev, kot so Vito Acconci, George Brecht, Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, James Lee Byars, Sophie Calle, Hanne Darboven, Jan Dibbets, Hans-Peter Feldmann, Robert Filliou, tandem Fischli-Weiss, Jochen Gerz, Roni Horn, Sanja Iveković, Alfredo Jaar, Ilja Kabakov, Thomas Kapielski, Allan Kaprow, Sol LeWitt, Richard Long, Mangelos, Miha Maleš, Anette Messager, OHO, Roman Opalka, Iztok Osojnik, Raymond Pettibon, Dušan Pirih Hup, Sigmar Polke, Dieter Roth, Edward Ruscha, Jean Tinguely, Roland Topor, Ben Vautier, Petra Varl, Andy Warhol, Lawrence Weiner, Franz West, Emmett Williams ter Franci Zagoričnik, in zbirko avtorskih časopisnih projektov, med njimi museum in progress z Dunaja, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002.

Pomembno muzejsko in študijsko gradivo so tudi arhiv FV, ki ga je MGLC leta 2006 poklonil Neven Korda, arhiv Državice Ptičjestrašilne, donacija Milene Kosec, obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni med letoma 1970–1990, ki ga je leta zbiral Darko Šimičić, obsežni arhiv samozaložbe Remorquer (1978–2008) Bernarda Villersa in večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie (1997–2010).

Predstavitev zbirke

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Napovedujemo novo razstavo

Nataša Berk: 1. neomejena razstava

2. 4.–19. 5. 2019

odprtje:
torek, 2. april, ob 19. uri
Švicarija

Razstava je del celoletnega programa Švicarije z motom skupnost, umetnost in narava, ki se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na pravico javnosti do obveščenosti. Sodelujoči avtorji preizprašujejo kredibilnost podob in njihovih pomenov v času prenasičenosti z vizualnimi impulzi in analizirajo dvoumnost medijskih sporočil na svetovnem spletu.

Prostorska intervencija Nataše Berk in skupine umetnikov v Švicariji prikazuje njihovo raznovrstno vizualno produkcijo, ki se običajno pojavlja v virtualnem prostoru svetovnega spleta in na družbenih omrežjih. Tokrat pa se seli v fizični prostor. Skupaj raziskujejo fenomenologijo podobe v javnosti in njen vpliv na dojemanje stvarnosti ter na ironičen način naslavljajo normative reklamne industrije, tendencioznost množičnih medijev, voajerizem in družbene konvencije posameznikove pojavnosti. V sklopu razstave so tako predstavljena dela, ki se posvečajo razmisleku o naravi podobe v vsakdanjem življenju. Fotografije, videi, objekti in kolaži odpirajo vprašanja razumevanja vizualne kulture v obdobju, ko je javni prostor nasičen z vsebinami in podobami, ter vprašanja o manipulativnosti podobe in ambivalentnosti njenih pomenov.

Kustos: Miha Colner


Foto: Nataša Berk.

PRVO VODSTVO PO RAZSTAVI

JUTRI

Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

torek, 26. marec, ob 17. uri
v slovenskem jeziku in ob 17.30
v angleškem jeziku

Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno
Vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Prijazno vabljeni!

ODPRTJE RAZSTAVE

Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in 
Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

odprtje
petek, 22. marec, ob 18. uri

22. 3.–19. 5. 2019

Razstava je sestavljena iz dveh delov, prvi z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih je posvečen japonski grafiki sedemdesetih let in je nastal v organizaciji Japonske fundacije, drugi, dokumentarni, pa je naslovljen Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja in ga je pripravil Mednarodni grafični likovni center.

Potujoča razstava Fotografske podobe in materialnost z izborom najreprezentativnejših avtorjev predstavlja smernice v japonski grafiki sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo zlato obdobje grafičnega medija na Japonskem. Kustos razstave Kyoji Takizawa je izbral atraktivne avtorje, ki so bili večkrat nagrajeni v mednarodnem prostoru in tvorijo jedro modernistične in avantgardne scene sedemdesetih let.

Dokumentarna razstava Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja pa osvetljuje enega od mnogih družbeno-umetnostnih poglavij, povezanih z zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala. Z izborom likovnega, arhivskega, fotografskega in drugega gradiva poskuša prikazati komunikacijo med geografsko in politično oddaljenima državama v sklopu ambiciozne mednarodne likovne prireditve, kot je Grafični bienale Ljubljana. Avtorja razstave sta Nevenka Šivavec in Gregor Dražil.

Razstavo v maju spremlja istoimenski mednarodni simpozij.

Oblikovanje razstave: Ivian Kan Mujezinović in Mina Fina.


Tetsuya Noda: Dnevnik, 11. september '68 (lesorez in sitotisk).