Zbirka

Največja slovenska zbirka grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in edina javna zbirka grafik modernizma, ki vsebuje več kot 10.000 del. 

Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), predstavniki avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn), umetnice in umetniki Vzhodne Evrope (Jiří Anderle, Adriana Šimotova, Tadeusz Lapinski), iz Južne Amerike (Maria Bonomi, Raul Cattelani, Isabel Pons, Artur Luiz Piza) in drugi mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Kosuke Kimura, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec, Zdenke Golob in drugih.

Njen pomembni del je nabor umetniških publikacij, ki šteje približno 4000 del – knjig umetnikov, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature teoretskih del ter katalogov. Zbirka umetniških publikacij je začela nastajati leta 2001. Takrat je Francoski kulturni center MGLC posodil 378 del večine pomembnih predstavnikov avantgard šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, med katerimi so Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, Sophie Calle, Henri Chopin, Hanne Darboven, Robert Filliou, Jochen Gerz, Anette Messager, Roman Opalka, Roland Topor, Ben Vautier in drugi, ter izdaje pomembnih umetniških revij AgentziaChorus, HumiditéOpus InternationalVH 101. Donacija je vzpodbudila sistematično zbiranje vseh žanrov, z revitalizacijo bienala pa se je MGLC še bolj navdušil nad vsemi oblikami umetniškega tiska. Z odkupom in donacijami, ki so se močno povečale po uspehu 25. grafičnega bienala leta 2003, je do danes pridobil zavidljivo število del avtorjev, kot so Vito Acconci, John Baldessari, George Brecht, Chuck Close, James Lee Byars, Jan Dibbets, Hans-Peter Feldmann, tandem Fischli-Weiss, Roni Horn, Sanja Iveković, Alfredo Jaar, Ilja Kabakov, Thomas Kapielski, Allan Kaprow, Tanja Lažetić, Sol LeWitt, Richard Long, Mangelos, Miha Maleš, Ebecho Muslimova, OHO, Iztok Osojnik, Raymond Pettibon, Dušan Pirih Hup, Sigmar Polke, Dieter Roth, Edward Ruscha, Zora Stančič, Jean Tinguely, Andy Warhol, Lawrence Weiner, Franz West, Emmett Williams, Franci Zagoričnik in drugi, ter zbirko avtorskih časopisnih projektov, med njimi museum in progress z Dunaja, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002.

Pomembno muzejsko in študijsko gradivo so tudi arhiv FV, ki ga je MGLC leta 2006 poklonil Neven Korda, arhiv Državice Ptičjestrašilne, donacija Milene Kosec, obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni med letoma 1970–1990, ki ga je leta zbiral Darko Šimičić, obsežen arhiv samozaložbe Remorquer (1978–2008) Bernarda Villersa in večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie (1997–2010).

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

DOBRODOŠLI NA ARHIVSKI SPLETNI STRANI GRAFIČNEGA BIENALA: bienale.si

bienale.si

Nova spletna stran ljubljanskega grafičnega bienala je zasnovana kot pregled bienalskih prireditev od leta 1955 do danes. Predstavljamo eno od najstarejših mednarodnih prireditev na področju likovne umetnosti, ki se je začela z željo, da bi v Ljubljani prikazali grafični zemljevid sveta, po letu 2001 pa je z vpeljavo kuratorskega pristopa razblinila zamejitev na en medij in se nato razvijala v muzejsko in izvenmuzejsko ogledalo sodobne umetnosti in kuratorstva. Na spletni strani so predstavljene strukturne posebnosti posameznega bienala s seznami umetnikov, nagrajencev in žirantov, umetniški kredo bienala nam približajo fotogalerije ter opisi osrednjih bienalskih razstav, tradicionalnih razstav nagrajencev in spremljevalnih razstav, poseben razdelek je namenjen bienalskim publikacijam. Zamišljena je kot rastoč dokument pestrega segmenta kulturne dediščine; nadgrajevali jo bomo z izsledki raziskav s področja zgodovine grafičnega bienala in z novicami skrbeli za njeno aktualnost.

Ob izidu knjige “Menedžer da sem? Sem.”

Letos praznujemo 100. obletnico rojstva Zorana Kržišnika, enega od ustanoviteljev in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala. Konec leta se približuje, mi pa vas razveseljujemo z izdajo knjižice z naslovom »Menedžer da sem? Sem.«, ki prinaša vpogled v mednarodno delovanje tega ambicioznega vizionarja.

Knjiga avtorja, kustosa MGLC Gregorja Dražila, je na voljo v muzejski trgovini v Gradu Tivoli in v spletni trgovini.

Knjigo si lahko ogledate na povezavi:
“Menedžer da sem? Sem.”

 

 

 

ZAPIRAMO VRATA MGLC

Od sobote9. januarja, v skladu z vladnim odlokom, začasno zapiramo vrata za obiskovalce, do petka, 15. januarja

Do ponovnega odprtja vas vabimo da nam sledite na družbenih omrežjih in o naših razstavah preberete na spodnjih povezavah:  

Invader, Grafike na papirju
Leon Zuodar, The Noodle
Menažerija: 37 dni božiča


Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.