Zbirka

Največja slovenska zbirka grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in edina javna zbirka grafik modernizma, ki vsebuje več kot 10.000 del. 

Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), predstavniki avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn), umetnice in umetniki Vzhodne Evrope (Jiří Anderle, Adriana Šimotova, Tadeusz Lapinski), iz Južne Amerike (Maria Bonomi, Raul Cattelani, Isabel Pons, Artur Luiz Piza) in drugi mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Kosuke Kimura, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec, Zdenke Golob in drugih.

Njen pomembni del je nabor umetniških publikacij, ki šteje približno 4000 del – knjig umetnikov, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature teoretskih del ter katalogov. Zbirka umetniških publikacij je začela nastajati leta 2001. Takrat je Francoski kulturni center MGLC posodil 378 del večine pomembnih predstavnikov avantgard šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, med katerimi so Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, Sophie Calle, Henri Chopin, Hanne Darboven, Robert Filliou, Jochen Gerz, Anette Messager, Roman Opalka, Roland Topor, Ben Vautier in drugi, ter izdaje pomembnih umetniških revij AgentziaChorus, HumiditéOpus InternationalVH 101. Donacija je vzpodbudila sistematično zbiranje vseh žanrov, z revitalizacijo bienala pa se je MGLC še bolj navdušil nad vsemi oblikami umetniškega tiska. Z odkupom in donacijami, ki so se močno povečale po uspehu 25. grafičnega bienala leta 2003, je do danes pridobil zavidljivo število del avtorjev, kot so Vito Acconci, John Baldessari, George Brecht, Chuck Close, James Lee Byars, Jan Dibbets, Hans-Peter Feldmann, tandem Fischli-Weiss, Roni Horn, Sanja Iveković, Alfredo Jaar, Ilja Kabakov, Thomas Kapielski, Allan Kaprow, Tanja Lažetić, Sol LeWitt, Richard Long, Mangelos, Miha Maleš, Ebecho Muslimova, OHO, Iztok Osojnik, Raymond Pettibon, Dušan Pirih Hup, Sigmar Polke, Dieter Roth, Edward Ruscha, Zora Stančič, Jean Tinguely, Andy Warhol, Lawrence Weiner, Franz West, Emmett Williams, Franci Zagoričnik in drugi, ter zbirko avtorskih časopisnih projektov, med njimi museum in progress z Dunaja, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002.

Pomembno muzejsko in študijsko gradivo so tudi arhiv FV, ki ga je MGLC leta 2006 poklonil Neven Korda, arhiv Državice Ptičjestrašilne, donacija Milene Kosec, obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni med letoma 1970–1990, ki ga je leta zbiral Darko Šimičić, obsežen arhiv samozaložbe Remorquer (1978–2008) Bernarda Villersa in večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie (1997–2010).

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Strokovna ekskurzija: Beograd in Marina Abramović

17.–19. januar 2020

Program ekskurzije

V beograjskem Muzeju sodobne umetnosti (MSU) je na ogled retrospektivna razstava ikone performansa Marine Abramović. Postavitev z naslovom Čistilec je prva velika razstava umetnice v njenem rojstnem mestu po 44 letih. Na ogled je več kot 120 del, od fotografij, filmov, slikarskih del, objektov in instalacij do edinstvene zbirke performativnih del. Razstava kronološko spremlja vse faze umetniškega opusa Marine Abramović, od zgodnjih del, skupnih nastopov z njenim takratnim umetniškim in zasebnim partnerjem Ulayem do samostojnih performansov. Umetnica je edina iz generacije radikalnih performerjev iz sedemdesetih let, ki se še vedno ukvarja s performansom. Ta je zanjo umetnost transformacije, je umetnost »čiščenja«, ki prinaša možnost spremembe. Ogledali si bomo tudi Beograd in pomembnejše kulturne ustanove; v Muzeju Jugoslavije pa še razstavo Devetdeseta: slovar migracij.

Strokovno ekskurzijo organizira Turistična agencija Maona v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom. 

 

Turnerjeva nagrada za leto 2019

Med letošnjimi nagrajenci Turnerjeve nagrade sta tudi umetnika Oscar Murillo in Lawrence Abu Hamdan, ki sta sodelovala na 31. grafičnem bienalu Ljubljana (Nad tabo/ti, 2015, kuratorka Nicola Lees) in 33. grafičnem bienalu Ljubljana (Vice v lisice, 2019, kuratorja Slavs and Tatars). Poleg njiju sta nagrado prejela Helen Cammock in Tai Shani. Umetniki so se v času svetovne politične krize odločili za potezo solidarnosti in ustanovili kolektiv, nagrado pa si bodo razdelili. Takole so zapisali:

"V tem času politične krize v Veliki Britaniji in večjem delu sveta, ko obstaja že toliko stvari, ki delijo in izolirajo ljudi in skupnosti, se čutimo močno motivirane, da nagrado uporabimo za kolektivno izjavo v imenu skupnosti, množine in solidarnosti – tako v umetnosti kot v družbi."

Čestitamo!


Oscar MuriloDe marcha, ¿una rumba?... no, solo un desfile
con ética y estética (2015).

31. grafični bienale Ljubljana, postavitev v Moderni galeriji.
Foto: Jaka Babnik.


Lawrence Abu Hamdan: 
Vseslišeč 
(digitalni video, 2014).
33. grafični bienale Ljubljana, postavitev v MGLC.
Foto: Jaka Babnik.

 

DRUŽINSKA MAP'CA Skrivno življenje umetniških del

Zopet smo za vas pripravili Družinsko map'co, brezplačno jo prejmete ob nakupu družinske vstopnice za ogled razstave Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu.

Vabljeni na grafično pustolovščino odkrivanja zanimivih zgodb, ki jih pripovedujejo dela na razstavi.
Ne boste se izgubili, v pomoč sta vam svinčnik in zemljevid galerijskih soban.


Miroslav Šutej: Barvast krog, 1973,
barvni sitotisk, mobilna grafika.
 

Impresije z razstave, delavnica animiranega filma

V sodelovanju z Društvom Slon.

sobota, 14. december, 10.00–16.00
recepcijia MGLCob 10. uri
Delavnica je primerna za mlade 9+ in je brezplačna.

Število udeležencev je omejeno, potrebne so predhodne prijave.

Kaj vse lahko pripovedujejo umetniška dela na razstavi?
Prisluhnili bomo zanimivim zgodbam o morskih prebivalcih, temačnih mestih in Mediteranu, zakaj imamo radi sladoled in udobne fotelje, kakšna je mobilna grafika in kako izgleda knjiga, ki ni knjiga, kaj pomeni družbena odgovornost in kako zveni glasba brezovega drevesa. Po razstavi Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu bo popeljala Tina Boc.
Sledila bo delavnica v tehniki stop animacije (snemanje sliko po sliko).

Foto: Urška Boljkovac. Arhiv: MGLC.