Zbirka

Največja slovenska zbirka grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in edina javna zbirka grafik modernizma, ki vsebuje več kot 10.000 del. 

Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), predstavniki avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn), umetnice in umetniki Vzhodne Evrope (Jiří Anderle, Adriana Šimotova, Tadeusz Lapinski), iz Južne Amerike (Maria Bonomi, Raul Cattelani, Isabel Pons, Artur Luiz Piza) in drugi mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Kosuke Kimura, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec, Zdenke Golob in drugih.

Njen pomembni del je nabor umetniških publikacij, ki šteje približno 4000 del – knjig umetnikov, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature teoretskih del ter katalogov. Zbirka umetniških publikacij je začela nastajati leta 2001. Takrat je Francoski kulturni center MGLC posodil 378 del večine pomembnih predstavnikov avantgard šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, med katerimi so Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, Sophie Calle, Henri Chopin, Hanne Darboven, Robert Filliou, Jochen Gerz, Anette Messager, Roman Opalka, Roland Topor, Ben Vautier in drugi, ter izdaje pomembnih umetniških revij AgentziaChorus, HumiditéOpus InternationalVH 101. Donacija je vzpodbudila sistematično zbiranje vseh žanrov, z revitalizacijo bienala pa se je MGLC še bolj navdušil nad vsemi oblikami umetniškega tiska. Z odkupom in donacijami, ki so se močno povečale po uspehu 25. grafičnega bienala leta 2003, je do danes pridobil zavidljivo število del avtorjev, kot so Vito Acconci, John Baldessari, George Brecht, Chuck Close, James Lee Byars, Jan Dibbets, Hans-Peter Feldmann, tandem Fischli-Weiss, Roni Horn, Sanja Iveković, Alfredo Jaar, Ilja Kabakov, Thomas Kapielski, Allan Kaprow, Tanja Lažetić, Sol LeWitt, Richard Long, Mangelos, Miha Maleš, Ebecho Muslimova, OHO, Iztok Osojnik, Raymond Pettibon, Dušan Pirih Hup, Sigmar Polke, Dieter Roth, Edward Ruscha, Zora Stančič, Jean Tinguely, Andy Warhol, Lawrence Weiner, Franz West, Emmett Williams, Franci Zagoričnik in drugi, ter zbirko avtorskih časopisnih projektov, med njimi museum in progress z Dunaja, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002.

Pomembno muzejsko in študijsko gradivo so tudi arhiv FV, ki ga je MGLC leta 2006 poklonil Neven Korda, arhiv Državice Ptičjestrašilne, donacija Milene Kosec, obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni med letoma 1970–1990, ki ga je leta zbiral Darko Šimičić, obsežen arhiv samozaložbe Remorquer (1978–2008) Bernarda Villersa in večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie (1997–2010).

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

RAZIŠČIMO MGLC

Bi radi spoznali našega hišnega mojstra Veveriča in izvedeli več o dejavnostih MGLC?

V knjižici Raziščimo MGLC Veverič predstavi in razloži, pa tudi pokomentira naše dejavnosti, zgodovino, park in galerijo, grafični bienale, nas povabi v grafični ateljeje in muzejsko kavarno itd. Sicer pa je Veverič, navihani, v rap usmerjeni veveričji najstnik.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Avtorji so:
besedilo in uredništvo: Lili Šturm, ilustracije: Jure Engelsberger, oblikovanje: Mina Fina, Ee.

Knjižica je brezplačna, namenjena je osnovnošolcem, učiteljem, vzgojiteljem ter družinam. Najdete jo na Info Točki v Gradu Tivoli.

Več

Napovedujemo 34. grafični bienale Ljubljana: Iskra Delta

18. 6.–17. 10. 2021

Iskro Delto, tehnološki konglomerat, smo priklicali iz prihodnosti, da predstavi svojo skrivno produkcijo na 34. grafičnem bienalu Ljubljana.

Ljubljanski grafičnibienale, ki je bil ustanovljen leta 1955 sredi hladne vojne, se je v več kot šestdesetih letih svojega obstoja neumorno odzival na nenehno spreminjajoči se družbenopolitični kontekst, hkrati pa preoblikoval lastno identiteto in strategije. Vse od začetka si je prizadeval preseči geopolitična nasprotja, s čimer je kazal odločenost Jugoslavije, da izbere lastno pot.

Bienale še naprej črpa iz svoje zgodovine in konteksta, pri čemer je za 34. izdajo našel spodbudo v posebnem lokalnem primeru tehnološkega razvoja in njegovih neuresničenih potencialov. Na ozadju socialnih in okoljskih nemirov, globoko v pandemiji, ki je naša telesa prikovala na mesto, naše oči pa na zaslone, zgodba o Iskri Delti in duhovih »izgubljene prihodnosti«, ki jo preganjajo, vžiga iskro za predstavljanje in izgradnjo mogočih alternativnih sedanjosti.

Kuratorji:
Tjaša Pogačar, Muanis Sinanović, Nevenka Šivavec

Projektna skupina bienala:
Kukla Kešerović, Aljaž Košir,
Tjaša Pogačar, Muanis Sinanović,
Nevenka Šivavec, Andrej Škufca

Invader’s Street Art Tour, voden sprehod po ljubljanski ulični umetnosti

nedelja, 28. februar, ob 15. uri, Park Tabor, pri vodnjaku

Pridružite se nam na vodenemu ogledu s kolesi, na katerem bomo raziskovali ljubljansko ulično umetnost in iskali Invaderjeve mozaike in druge oblike street arta. 

Več: 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.