Zbirka

Največja slovenska zbirka grafik in avtorskih publikacij, nastalih po drugi svetovni vojni, in edina javna zbirka grafik modernizma, ki vsebuje več kot 10.000 del. 

Večino zbirke sestavljajo dela umetnic in umetnikov, ki so razstavljali na mednarodnih grafičnih bienalih. Med njimi so pripadniki pariške šole (Jean Arp, Osip Zadkin, Pierre Soulages, Hans Hartung, Serge Poliakoff, Zao Wou-Ki, Victor Vasarely), predstavniki avantgardnega gibanja COBRA (Corneille, Karel Appel, Asger Jorn), umetnice in umetniki Vzhodne Evrope (Jiří Anderle, Adriana Šimotova, Tadeusz Lapinski), iz Južne Amerike (Maria Bonomi, Raul Cattelani, Isabel Pons, Artur Luiz Piza) in drugi mednarodno uveljavljeni ustvarjalci: Nancy Spero, Damien Hirst, Bill Morris, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Pablo Picasso, Kosuke Kimura, Görgy Galántai, Mangelos, Ivan Kožarić in Ivan Picelj. Zbirka vsebuje tudi kompletne ali delne grafične opuse najpomembnejših slovenskih grafičnih ustvarjalcev Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala, Andreja Jemca, Tince Stegovec, Zdenke Golob in drugih.

Njen pomembni del je nabor umetniških publikacij, ki šteje približno 4000 del – knjig umetnikov, knjižnih objektov, umetniških časopisov in revij, časopisnih projektov, plakatov in vabil, fotografskih edicij, razglednic, pečatov, stikerjev, grafičnih del, kseroksov, nosilcev z deli zvočne umetnosti in spremljevalne literature teoretskih del ter katalogov. Zbirka umetniških publikacij je začela nastajati leta 2001. Takrat je Francoski kulturni center MGLC posodil 378 del večine pomembnih predstavnikov avantgard šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, med katerimi so Daniel Buren, Christian Boltanski, Marcel Broodthaers, Sophie Calle, Henri Chopin, Hanne Darboven, Robert Filliou, Jochen Gerz, Anette Messager, Roman Opalka, Roland Topor, Ben Vautier in drugi, ter izdaje pomembnih umetniških revij AgentziaChorus, HumiditéOpus InternationalVH 101. Donacija je vzpodbudila sistematično zbiranje vseh žanrov, z revitalizacijo bienala pa se je MGLC še bolj navdušil nad vsemi oblikami umetniškega tiska. Z odkupom in donacijami, ki so se močno povečale po uspehu 25. grafičnega bienala leta 2003, je do danes pridobil zavidljivo število del avtorjev, kot so Vito Acconci, John Baldessari, George Brecht, Chuck Close, James Lee Byars, Jan Dibbets, Hans-Peter Feldmann, tandem Fischli-Weiss, Roni Horn, Sanja Iveković, Alfredo Jaar, Ilja Kabakov, Thomas Kapielski, Allan Kaprow, Tanja Lažetić, Sol LeWitt, Richard Long, Mangelos, Miha Maleš, Ebecho Muslimova, OHO, Iztok Osojnik, Raymond Pettibon, Dušan Pirih Hup, Sigmar Polke, Dieter Roth, Edward Ruscha, Zora Stančič, Jean Tinguely, Andy Warhol, Lawrence Weiner, Franz West, Emmett Williams, Franci Zagoričnik in drugi, ter zbirko avtorskih časopisnih projektov, med njimi museum in progress z Dunaja, objavljenih v časniku Der Standard med letoma 1990 in 2002.

Pomembno muzejsko in študijsko gradivo so tudi arhiv FV, ki ga je MGLC leta 2006 poklonil Neven Korda, arhiv Državice Ptičjestrašilne, donacija Milene Kosec, obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni med letoma 1970–1990, ki ga je leta zbiral Darko Šimičić, obsežen arhiv samozaložbe Remorquer (1978–2008) Bernarda Villersa in večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie (1997–2010).

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Obvestilo o zaprtju MGLC in Švicarije

Mednarodni grafični likovni center in MGLC Švicarija bosta do nadaljnjega zaprta za javnost v skladu z uradnimi smernicami NIJZ in Ministrstva za zdravje RS zaradi onemogočanja prenosa koronavirusa. Ta začasni ukrep je sprejet za zagotovitev zdravja obiskovalcev in muzejskih delavcev. Prihodnji program bomo sproti prilagajali razmeram in priporočilom.
Vabimo vas, da nas obiščete na naših družbenih omrežjih: Facebooku, Twitterju in Instagramu!


Foto: Katja Goljat. Arhiv MGLC.

Novosti iz Zbirke MGLC

Jan Dibbets: Roodborst territorium/Sculptur 1969
Zbirka umetniških publikacij,
inv. št. 4329

Teritorij taščice je knjiga, ki dokumentira instalacijo, ki jo je Jan Dibbets leta 1969 postavil v amsterdamskem parku. Avtor je s fotoaparatom opazoval in beležil premike taščice v naravi. Knjiga, ki je izšla leta 1970, je avtorjeva edina knjiga umetnika in je eno od pomembnejših del tega časa.

Pri prebiranju množice del o taščici je umetnik spoznal njene navade in se odločil, da bo razširil njeno ozemlje tako, da bo namestil drogove, na katere bo sedala, in tako postavil nove meje. Na ta način je ptica sodelovala v umetnikovem delu.

Na levi strani vitkega zvezka so fotografije in topografski zapisi, na desni pa so ročno napisane opombe umetnika v treh jezikih (angleščini, francoščini in nemščini).

Jan Dibbets je leta 1967 opustil slikarstvo in začel ustvarjati efemerne instalacije v naravi ter jih fotografirati. Dejanje za umetnika ni samo sebi namen: najbolj ga zanima ohranjanje pomena dela, saj verjame, da na koncu ni pomembna resničnost instalacije, ampak ideja, ki jo je navdihnila.

Dibbetsova ideja je bila, da bi svoje novo razumevanje navad taščice izkoristil za koncept risanja v prostoru in vizualizacijo ekoloških sistemov. Spoznal je, da svoje ideje ne more deliti z drugimi, dokler ni odkril forme knjige umetnika, v kateri je našel pravo sredstvo za njeno širjenje. Iz tega vidika knjiga ni samo dokumentacija instalacije, pač pa je njen fizični zaključek.

A. L. Steiner: STOP
Zbirka umetniških publikacij,
inv. št. 1235

Knjiga fotografinje A. L. Steiner STOP je poetična vizualna dokumentacija o papirni industriji. Razdeljena je na tri poglavja. Začenja se s tiho tožbo, vrezano v drevesno deblo: »Pomagaj mi!« Sledijo fotografije, »portreti« osamljenih dreves v pokrajini, nato dokumentacija njihove usode. Od strani do strani opazujemo, kako drevesa posekajo, zložijo, tovorijo in na koncu odložijo v velikanskih tovarnah. Konča se s popisom papirnatih izdelkov za enkratno uporabo: v zavitkih, kartonskih škatel, časopisov, skodelic, vrečk in, samokritično, s stranmi same knjige. STOP opozarja na fizično zgodovino papirja, vezanega v vsako kopijo knjige, in opozarja na gledalčevo soudeležbo v potrošniškem proizvodnem procesu. Zavedanje o tej soudeležbi, ki se običajno med branjem ne izrazi, je podtekst knjige. Vidik A. L. Steiner je širok in introspektiven. Ostre, a vendar lirične podobe v knjigi opozarjajo na množično uničevanje okolja za vzdrževanje naše potrošniške kulture.

Knjiga je izšla leta 2003 pri založbi Onestar Press v Parizu v 250 izvodih. Ima 186 nepaginiranih strani, natisnjenih v črno-beli tehniki offseta. Vezana je lepljena, ima mehke barvne platnice.

Roni Horn: You are the Weather
Zbirka umetniških publikacij,
inv. št. 1894

Ameriška umetnica Roni Horn že vrsto let redno potuje na Islandijo, kjer ostaja dalj časa. Tam se rojevajo ideje za njene instalacije in knjige z risbami in fotografijami.

You are the Weather je izjemno lepa knjiga umetnika, je minimalistična in zapletena hkrati. Sooča nas s skrivnostno površino obraza ene same ženske. Je intimno in erotično umetniško delo, pri tem pa ni niti seksualna niti eksplicitna. Knjige ne moremo gledati na običajen pasiven način. Znajdemo se namreč pred odprtim obrazom neznane ženske, ob tem izkusimo njeno lepoto, globino in skrivnostnost. Ženski obraz nam priklene pogled, a nam ga ne vrača. Pred nami je torej knjiga umetnika, ki je enako izzivalna in zagonetna, kot je lepa in intimna.

Roni Horn o delu: »Osredotoča se izključno na eno žensko, na posnetke njenega obraza od blizu. Margrét fotografiram v vodi, to je zelo pomembno, saj je voda resnično ključni pojav na Islandiji. Najin odnos je bil precej preprost. Ni mi bilo treba reči, kaj naj naredi. Preprosto je šla v vodo in jaz sem jo začela fotografirati. Na soncu ali pod nevihtnim, oblačnim nebom – obkrožala jo je voda, njeni lasje so bili včasih vlažni, včasih razmršeni od vetra. Te ženske ne morete gledati na običajen način, kot se gleda fotografije aktov. Gledate eno žensko in ona gleda nazaj. Zaradi njenega odnosa do vode, svetlobe, vetra in vremena se zdi, kot da gledamo različne osebnosti.«

Več

Megazin kuhna

Vsi kreativci, ustvarjalci in preostali entuziasti v izolaciji – združimo se in ga zakuhajmo skupaj!

Vabimo vas k soustvarjanju kolektivnega dokumenta časa in izredne situacije, ki je presenetila in pretresla ves svet. Ostanimo doma in namenimo svoj čas, ki se zdi, da ga je kar naenkrat veliko več, prijetnejšim platem življenja. Pripravite list papirja in uporabite moč svojega dolgo varovanega recepta – barvajte, pišite, lepite, izrezujte, valjajte, brišite, popravite teksturo … Vse prispele likovne prispevke bomo natisnili in združili v knjižico – zin, ki jo prejme prav vsak sodelujoči.
Preberite več o naši akciji!

K sodelovanju pri Megazinu pa so toplo vabljeni tudi šolarji in dijaki!
Kliknite za razpis

Galerija