Sophie Calle: Blind
Zbirka umetniških publikacij

Konceptualistična avtorica Sophie Calle v knjigi Blind na novo sestavi tri svoja predhodna dela, v katerih se je ukvarjala z idejo slepote. V projektu "Slepi" iz leta 1986 – je avtorica spraševala ljudi, ki niso nikoli v življenju videli, kako si predstavljajo lepoto; leta 1991 je v projektu "Slepa barva" slepe ljudi spraševala o njihovi domišljiji oziroma percepciji, in njihove izjave pospremila z besedili sodobnih teoretikov o monokromosti. "Zadnja podoba" je bil projekt narejen leta 2010 v Istambulu; vsebuje odgovore ljudi, ki so nenadoma oslepeli na vprašanje, kakšna je bila njihova zadnja videna podoba. 

Z vzpostavitvijo dialektičnega odnosa med izjavami različnih generacij slepih ljudi in umetničinimi fotografijami, ki podpirajo izjave, umetnica bralcu/gledalcu ponuja razmislek o odsotnosti, izgubi enega čutila in o dojemanju vidnega in nevidnega.

Knjiga je izšla leta 2011 pri založbi Acte Sud iz Arlesa. Ima trde platnice v rumeni barvi. Vsebuje 103 paginirane strani, 25 črno-belih fotografij in 60 barvnih fotografij. Jezik je angleški. Knjiga vključuje tudi braillovo pisavo. 

Sébastien de Ganay: Windows, Siegrun Appelt, 2002, One Starr Press, Pariz

Knjiga umetnika Windows je izšla sočasno kot film z enakim naslovom. V njej se pogledi na zaprta okna z zunanje strani menjavajo z zaporedjem slik, vzetih iz priljubljenih tiskanih medijev. Uokvirjanje je način, ki se nanaša na strip, vendar gostota slik in besedila deluje bolj kot kakofonija potrošniške kulture, ne pa kot urejena pripoved. Postavljena ob glasnih naslovih, žgečkljivih izdelkih in polpornografskem oglaševanju se okna in življenje, ki se odvija za njimi, zdijo skrivnostno tiha in umirjena. Vendar se ne moremo znebiti občutka, da umirjenost zavaja in da je vse vpleteno v splošni kaos. Ta občutek se še poveča s končno, narobe obrnjeno podobo eksplozije dvojčkov na Manhattnu. 

Knjiga je izšla leta 2002 pri založbi Onestar Press v Parizu v 250 izvodih. Je nepaginirana, tiskana v offsetni tehniki, vse podobe, razen naslovnice, so črno-bele.

Liz Stirling: Fade to Pink
Zbirka umetniških publikacij

Podnaslov tega vročega roza zvezka, Fade to Pink, se glasi, Življenje in časi Lizbekistana, Virtualna država R.I.P. Citiram s naslovne strani: "Kot veste, se je naša država po dolgem obdobju delovanja, nedavno zaprla. Zato si je nekaj naših državljanov izgovorilo dokument, ki odgovarja na nekaj najpogostejših vprašanj. Ta preobsežna brošura obravnava vprašanja, kot so: "Kako je bilo biti Lizbek" in "Kako je bilo živeti v Lizbekistanu?" 

Knjiga vsebuje odgovore o vsem, kar bi lahko želeli vedeti o štiriletni, zdaj že pretekli državi: bistvo, hitra dejstva, vlada, birokracija, življenjski slog, WWW, industrija obrekovanja, regionalni izdelki, psevdo turizem, slovarček in kronologija ključnih dogodkov. Vse to je nazorno ponazorjeno s fotografijami in drugimi arhivskimi »delikatesami«. 

Knjiga je izšla leta 2003 v založbi Onestar Pess iz Pariza v nakladi 250 izvodov.

Ervin Wurm: We Watch Karin, She Watches Something Else
Zbirka umetniških publikacij

Knjiga umetnika vsebuje fotografije deklice, ki je s hrbtom obrnjena proti gledalcu. Njen naslov nam pove, da nekaj gleda, vendar mi, ki gledamo njo, predmeta njenega opazovanja ne vidimo. Ko listamo, opazimo, da deklica večkrat spremeni položaj, tako gledalcu daje namige o svojem razmišljanju in o predmetu, ki ga gleda. Njeni gibi namigujejo, na kaj misli, vendar tega nikoli popolnoma ne razkrivajo. Wurm na novo definira odnos med časom in subjektom. Spontanost in kratkost sta ključni za njegovo umetniško vizijo, prav tako ideja neskončnih permutacij in njihovega razširjanja na račun ustaljene forme. 

Knjiga je izšla leta 2001 pri založbi Onestar Press iz Pariza. Je nesignirana in nepaginirana, vseh 250 izvodov je natisnjenih v ofsetni črno-beli tehniki, naslovnica je barvna.

Claude Lévêque: Valstar
Zbirka umetniških publikacij

Knjiga umetnika je sestavljena iz časopisnih izrezkov, ki jih je zbral umetnik. Gre za na videz nedolžne slike otrok in odraslih med vsakodnevnimi opravili. Mednje umetnik vstavi nekaj rahlo vznemirljivih fotografij, zaradi katerih knjiga postane grozljiva. Besedila so odlomki iz časopisne črne kronike, opisujejo pa mučenje otrok s strani staršev ali skrbnikov. Naslov knjige temelji na logotipu piva, ki ga prodajajo na liter.

Izšla je leta 2002 pri založbi Onestar Press iz Pariza v nakladi 250 izvodov. Ima 166 nepaginiranih strani, natisnjena je v črno-belem ofsetnem tisku. Platnice so mehke, vezava je lepilo.

Claude Closky: Coloriage
Zbirka umetniških publikacij

Closky s svojimi deli gledalcu sporoča, da je eksponentni razvoj informacijskih tokov te pretvoril v dekor. V njegovi umetnosti je McLuhanova znamenita formula razširjena: če je sporočilo medij in če je medij dekor, potem je logično, da je sporočilo dekor. Zato ne preseneča, če o knjigi Coloriage pove takole:

»To knjigo lahko pobarvate 
z barvnimi svinčniki
vodenimi barvicami
flumastri
pastelnimi barvicami«

Na vsaki strani je prazna mreža in od gledalca pričakuje intervencijo. Uživajte v barvanju. Knjiga je izšla leta 2001 pri založbi Onestar Press v Parizu v 250 izvodih. 

Annette Messagier: Rionsnoir
Zbirka umetniških publikacij

Knjiga umetnika za otroke? Knjiga smešnih obrazov in zamaskiranih živali, ki vabijo z igro z ogledali, da ugotovijo, kdo je kdo. Kot napoveduje že naslov, so umetnico za to knjigo navdihnili palindromi, torej besede ali stavki, ki jih je mogoče brati v obe smeri, in to jim daje poetičen in čaroben učinek. 

Otroka vabijo, da odpre knjigo magije in odkriva zelo čuden svet ki ga je izumila Annette Messager. Na črno-belih fotografijah nagačenih živali (zajec, jež, raca ...), katerih glava, prekrita s krpo, je videti samo oči, gobec ali kljun in ušesa žival in delujejo zmedeno in včasih zelo moteče, blizu čarovništvu, črni magiji in fantaziji. Da bi ublažila ta negativni vtis in sprostila vzdušje, je umetnica tem podobam nasproti postavila otroške obraze v posnemajočih grimasah. Včasih jim je pomagala z nadaljnjim izkrivljanjem slike z uporabo različnih učinkov, kot so zamegljenost itd. Kot nakazuje že naslov, se mora bralec zabavati in se smejati tem smešnim obrazom, četudi je humor malce svojevrsten, temen humor ob gledanju teh motečih živali. Kričav album torej, v katerem zabava včasih sproži skrbi. Smeh je beg iz strahu in nelagodja, zato se »Smejmo črno«. 

Knjiga je izšla leta 2003, v zbirki Art y es-tu? založbe Quiquandquoi & Cellule Pédagogique v Ženevi.

Andy Warhol: Andy Warhol's Index (Book)
Zbirka umetniških publikacij

Danes je ta zgodnja Warholova knjiga umetnika dragocena redkost in hkrati očarljiv košček zgodovine umetnosti. Natisnila jo je založba Random House v New Yorku leta 1967. V njej najdemo fotografije, citate in vrsto stvari, ki z nami komunicirajo. Vsebuje pojavna okna (pop up), zgibanke in celo zvočni zapis na plošči z 45 vrtljaji. Osem pojavnih oken in izrezov predstavlja srednjeveški grad, naseljen zWarholovimi zvezdniki nad napisom "Nenehno nas napadajo", harmoniko, letalo, konzervo Huntove paradižnikove omake, zloženo geodetsko kupolo na vrvici, papirnat disk z napisom "The Chelsea Girls", gramofonsko ploščo Louja Reeda (Velvet Underground), ilustracijo nosu z dvema barvnima nanosoma na dveh straneh; perforiran list z znamkami in zlat balon, ki se je stopil in zlil na dve strani. Besedilo v angleščini izvira iz Warholovega dokaj enozložnega intervjuja[SR1] , deluje pa oblikovno razgibano in naključno in je zgolj dodatek preostalim elementom knjige umetnika. Natisnjena je bila v omejeni nakladi na 74 straneh, vsak izvod je oštevilčen. Prvi izvod je bil opremljen z originalno tiskano celofansko vrečko.

John Baldessari: Falling Star
1989/90, barvna jedkanica in akvatinta, fotogravura na papirju Somerset Satin, 164,1 × 58,4 cm,
naklada 45
Zbirka Nagrajenci bienala

Je najnovejša pridobitev MGLC za zbirko Nagrajenci bienalaBaldessari je bil eden od najvplivnejših ameriških umetnikov sodobnega časa. V njegovih konceptualnih delih je izražen njegov odnos do pisane besede ob uporabi širokega nabora medijev, najizraziteje fotografije. V kombinaciji obstoječega besedila in obstoječe fotografije Baldessarijeva dela preizprašujejo semantiko sveta umetnosti in vlogo umetnika v družbi. Umetniško izhodišče je označil z značilno duhovito izjavo: »K izvoru bi šel raje z Duchampom, kot pa da bi za vpliv navajal Warhola."

Na ljubljanskem grafičnem bienalu smo Baldessarijeva dela videli trikrat (leta 1989, 1997 in 2001). Leta 1997 mu je žirija podelila častno nagrado za prispevek k sodobni grafiki.

V delu Falling Star se izraža njegov značilni pristop k umetnosti tudi v grafičnem mediju, v kombiniranju tehnik kot tudi v apropriaciji in predelavi že obstoječih fotografij.

Jean Michel Alberolla: Instructions Aux Domestiques
Zbirka umetniških publikacij

Leta 1990 je laboratorij v mestu Charlotte v Severni Karolini odkril, da voda Perrier vsebuje sledi benzena. Čeprav so dokazali, da sledi benzena niso bile plod človeške napake pri filtriranju, si podjetje v ZDA ni nikoli povrnilo verodostojnosti. Histerija ob odkritju je bila tako razsežna, da so se nekateri spraševali, kdo je sploh naročil analizo. Kdo je povedal novinarju?   

Guillaume Dasquié, avtor knjige o skrivnih korporativnih praksah, je trdil, da je med letoma 1980 in 1989 gospodarska rast podjetja Perrier ogrozila ameriško velesilo Coca-Cola. Alberolla izhaja iz te trditve in v knjigi po svoje interpretira zaroto iz Atlante, namenjeno temu, da bi se znebili evropske konkurence. V knjigi mrgoli citatov ljudi »od znotraj« in ostrega humorja, ki podkrepijo prepričljivost primera. Avtor je umetniški nagovor črpal iz knjige Jonathana Swifta Navodila za domače služabnike, kar je razvidno iz naslova knjige umetnika.

Knjiga je izšla leta 2002 pri založbi Onestar Press iz Pariza v francoskem jeziku in nakladi 250 kopij.

  

Christian Boltanski: Le Club Mickey
Zbirka Francoskega inštituta

Knjiga umetnika Le Club Mickey prikazuje serijo časopisnih fotografij mladostnikov iz kluba Mickey Mouse v trenutkih njihovega najranljivejšega obdobja. S katalogizacijo obrazov in članskih številk pripadnikov kluba Boltanski razkriva svojo lastno fascinacijo nad zgodovinskim spominom in tem, kako konstruiramo preteklost.

Francoski konceptualni umetnik Christian Boltanski v svojem delu raziskuje naravo razvrščanja in popisovanja ter to, kako se povezujeta z našo potrebo po konstruiranju preteklosti. Smrt uporablja kot metaforo za sporočanje svojih dvomov, hkrati pa mu uspeva preseči z njo povezane kategorije morbidnosti in malodušja.

Knjiga je izšla pri založbi Imschoot, Uitgevers iz Genta. Prva izdaja v obsegu 400 kopij je izšla leta 1990, druga s 600 kopijami pa leta 1991. Knjiga ima 32 strani in 148 ilustracij.

  

 

Ed Ruscha: Babycakes with Weights
Zbirka umetniških publikacij, inv. št. 5565

Kaj je "babycake"? Ruscha je imel dobro idejo in je v klasični knjigi umetnika, vezani v sinje moder papir z rožnatim trakom, ponudil nekaj dobrih primerov fotografij različnih vrst tort. Med Ruschevimi knjigami je ta po vsebini pravzaprav edinstvena. S črkami v tehniki floksa na naslovnici izjemno redka knjiga presega avtorjevo spogledovanje z losangeleško arhitekturo in se podaja v neznano.

Knjiga umetnika, ki je leta 1970 izšla pri založbi Multiples INC. v New Yorku, ima mehke platnice, 52 strani z 22 offset reprodukcijami črno-belih fotografij otroka z 21 tortami (celimi in razrezanimi), naslovno stran, stran z avtorskimi pravicami, stran z imeni fotografov, 27 praznih strani. Jezik je angleški. Vezana je z rožnatim trakom, potegnjenim skozi okrogli odprtini, na naslovni strani je zavezan v pentljo. 1200 kopij je, nepodpisanih in neoštevilčenih.

   

Chuck Close: A Flipbook
Zbirka knjig umetnika

Flipbook so tiste knjižice, ki v tvoji roki prikažejo film ali animacijo, ko jih listaš s palcem. Očarajo ljudi vseh starosti, družbenih okolij in nacionalnosti. So zabavne, kreativne, cenovno ugodne in so neminljivo univerzalno privlačne. Ko ljudje zagledajo tako knjižico, so vedno navdušeni.

Knjiga Chucka Closa je vsaj trikrat večja od standardnega flipbook formata. Umetnik jo je naredil tako, da gledalec do njene zadnje strani sestavi njegov avtoportret, ki je nastal leta 2000. Bralec/gledalec ima priložnost vpogleda v umetnikov umetniški rokopis od blizu in v detajl kot tudi v njegovo celoto. Close je znan predvsem po svojih hiperrealističnih portretih in avtoportretih velikih formatov, ki jih slika na svojstven in prepoznaven način. Elemente gledamo kot ločene abstraktne oznake, ko jih gledamo od blizu, hkrati pa s tem svojim »pikselskim« načinom ustvarjanja podobe umetnik ohranja iluzijo realističnega portreta, ko ga gledamo od daleč. Umetnik želi gledalcu dati enako izkušnjo gledanja njegovega dela tudi v knjigi A Flipbook.

Knjiga je izšla leta 2005 v založbi Fliptomania Inc. Berkely, Kanada. Ima 90 barvnih strani in barvno platnico.

   

 

Robert Filliou: Livre étalon
Zbirka umetniških publikacij

Robert Filliou je član umetniške skupine Fluxus, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja izvajala eksperimentalne performanse, ki so poudarjali umetniški proces bolj kot končni izdelek. Menil je, da za umetnost ni nujno, da se izraža v obliki predmetov. Zanj je bila umetnost igra, ki se lahko pojavi tudi kot nerealiziran pojem.

Njegova večinoma efemerna dela, ki običajno nastajajo iz vrvi, kartona in lesa, prinašajo drugačne, a duhovite in deloma poetične ideje in podobe ter spodkopavajo ustaljene predstave o tem, kaj umetnost je ali bi morala biti. Tudi knjiga, ki je pred nami, je efemerno delo, ki ga ni moč razumeti brez natančne razlage. V tem primeru avtor pravi, »da lahko vso sodobno, preteklo in prihodnjo literaturo končno objektivno ocenjujemo, ker imamo knjigo standardov (Livre étalon), ki nam dovoljuje, da dela nezmotljivo izmerimo in smo tako lahko do njihovega prispevka popolnoma nepristranski«.

Knjigo je leta 1981 izdal Dieter Roth v obliki zloženke v velikosti 4 x 80 cm.

   

 

Alfredo Jaar: Let There be Light: The Rwanda Project
Zbirka umetniških publikacij

Čilenski umetnik Alfredo Jaar v dolgoletni karieri dosledno raziskuje politiko podobe, problematiko reprezentacije in različna vprašanja človekovih pravic. Pomemben del njegovega opusa se osredotoča na afriško celino. Njegov pionirski projekt na tem področju je bil Projekt Ruanda 1994–1998. To delo v mojstrskem in subtilnem slogu preizprašuje vprašanje, kako je mogoče vzbuditi empatijo in vplivati na spremembe v svetu, nasičenem s podobami nasilja in trpljenja. Zanimata ga vprašanje človekovih pravic in problem reprezentacije: dvojnost med fotografijo in nasiljem, trpljenjem in bolečino.

Projekt Ruanda je vzbudil številne nasprotujoče si reakcije. Knjiga umetnika je njegov povzetek. Govori o sistematičnem umoru moških, žensk in otrok afriške etnične skupine Tutsi, ki ga je leta 1994 povzročila etnična skupina Hutu. Umetnik je avgusta 1994 odšel v Ruando, da bi se prepričal, kaj se je zgodilo, in posnel na tisoče fotografij, osredotočil se je na preživele. V predstavitvi je izpostavil zlasti Gutete Emerit, mlado žensko, ki je bila priča umoru moža in dveh sinov, ona in hči pa sta se čudežno rešili in se tri tedne skrivali v močvirju. Projekt Ruanda poskuša nasprotovati konvenciji fotoreportaže, ki vse prevečkrat obsoja nasilje z nenamernimi slikami viktimizacije, in jo preoblikovati. Nasprotno Jaar, da bi pri gledalcu dosegel čustveni odziv, oko objektiva obrne stran od žrtev, osredotoči se na oči prič in na grozljivo lepo pokrajino, v kateri je bil ta pokol storjen. Knjiga umetnika je le eden od elementov projekta, preostalo so originalne fotografije in filmski zapisi.

Medtem ko svet želi pozabiti, nas Alfredo Jaar, eden izmed velikih moralistov našega časa, na grozote genocida v Ruandi spominja s podobami.

Knjiga je izšla leta 1998 pri založbi Actar Publishers v New Yorku in ima 200 strani.

  

 

Elisabetta Benassi: Storyboard, (You'll never walk alone)
Zbirka knjig umetnika

V tej knjigi je avtorica prepletla dve ločeni zgodbi. Fotografije so pravzaprav zbirka zgodb iz dveh avtoričinih videov Nikoli ne boš hodil sam in Časovna koda. Povezovalna nit je Pier Paolo Pasolini.

V prvi zgodbi sta glavna akterja Bettagol, ki je avtoričin alter ego, in mlad moški, presenetljivo podoben Pieru Paolu Pasoliniju, ki se vozita z motorjem. Vzporedno se, kot komentar ali zvočni posnetek na videu, pojavljajo slike starega Totòja in mladega Ninetta, glavnih junakov Pasolinijevega filma Ptički in ptičice, v katerem je režiser poetično obdelal temo o koncu ideologij. Pasolini se skozi umetničine oči brez nostalgije in z intenzivnostjo resnične izkušnje preseli v njeno sedanjost. Ta domišljijski preplet ne ponuja nikakršnega zaključka, bralcu/gledalcu daje možnost, da sam zapolni vrzeli v njem.

Knjiga je izšla leta 2002 pri založbi Onestar Press v Parizu. Ima 150 strani v črno-belem ofsetnem tisku, mehke platnice, barvno naslovnico in je izšla v 250 izvodih.

   

 

Damien Hirst: I Want to Spend the Rest of My Life Everywhere, with Everyone, One to One, Always, Forever, Now…
Zbirka umetniških publikacij

Dinamična in provokativna zbirka Hirstovih idej in obsesij je močna kombinacija besedila in vizualnih elementov. Vsebuje vizualne pripovedi na podlagi risb, besed, fotografij, tipografije, pojavnih oken (pop-up), posebnih vložkov in drugih posebnih učinkov, zaradi katerih ta knjiga ni podobna nobeni drugi.

Obsežna publikacija – Hirstova prva – vsebuje umetnikove izjave in njegov nabor in aranžma slik. Je zaslepljujoča zbirka umetnikovih idej in obsesij o življenju in umetnosti. Obsega celotno paleto Hirstovih slik, skulptur in instalacij, ki so nastale do datuma izida – in ki med kritiki in gledalci še vedno izzivajo tako prezir kot občudovanje. Eseja kultnega romanopisca Gordona Burna in Stuarta Morgana opisujeta Hirstovo delo in širino njegovega učinka.

Knjigo, ki ima več kot 700 barvnih ilustracij, je oblikoval Jonathan Barnbrook. Pomembna publikacija je na novo definirala monografijo v likovni umetnosti. Izšla je leta 1998 v založbi Booth-Clibborn iz Londona, v angleškem jeziku, na 330 straneh. Ima trde platnice, šivano vezavo in ilustriran ovitek.

   

 

Jan Dibbets: Roodborst territorium/Sculptur 1969
Zbirka umetniških publikacij, inv. št. 4329

Teritorij taščice je knjiga, ki dokumentira instalacijo, ki jo je Jan Dibbets leta 1969 postavil v amsterdamskem parku. Avtor je s fotoaparatom opazoval in beležil premike taščice v naravi. Knjiga, ki je izšla leta 1970, je avtorjeva edina knjiga umetnika in je eno od pomembnejših del tega časa.

Pri prebiranju množice del o taščici je umetnik spoznal njene navade in se odločil, da bo razširil njeno ozemlje tako, da bo namestil drogove, na katere bo sedala, in tako postavil nove meje. Na ta način je ptica sodelovala v umetnikovem delu.

Na levi strani vitkega zvezka so fotografije in topografski zapisi, na desni pa so ročno napisane opombe umetnika v treh jezikih (angleščini, francoščini in nemščini).

Jan Dibbets je leta 1967 opustil slikarstvo in začel ustvarjati efemerne instalacije v naravi ter jih fotografirati. Dejanje za umetnika ni samo sebi namen: najbolj ga zanima ohranjanje pomena dela, saj verjame, da na koncu ni pomembna resničnost instalacije, ampak ideja, ki jo je navdihnila.

Dibbetsova ideja je bila, da bi svoje novo razumevanje navad taščice izkoristil za koncept risanja v prostoru in vizualizacijo ekoloških sistemov. Spoznal je, da svoje ideje ne more deliti z drugimi, dokler ni odkril forme knjige umetnika, v kateri je našel pravo sredstvo za njeno širjenje. Iz tega vidika knjiga ni samo dokumentacija instalacije, pač pa je njen fizični zaključek.

 

A. L. Steiner: STOP
Zbirka umetniških publikacij, inv. št. 1235

Knjiga fotografinje A. L. Steiner STOP je poetična vizualna dokumentacija o papirni industriji. Razdeljena je na tri poglavja. Začenja se s tiho tožbo, vrezano v drevesno deblo: »Pomagaj mi!« Sledijo fotografije, »portreti« osamljenih dreves v pokrajini, nato dokumentacija njihove usode. Od strani do strani opazujemo, kako drevesa posekajo, zložijo, tovorijo in na koncu odložijo v velikanskih tovarnah. Konča se s popisom papirnatih izdelkov za enkratno uporabo: v zavitkih, kartonskih škatel, časopisov, skodelic, vrečk in, samokritično, s stranmi same knjige. STOP opozarja na fizično zgodovino papirja, vezanega v vsako kopijo knjige, in opozarja na gledalčevo soudeležbo v potrošniškem proizvodnem procesu. Zavedanje o tej soudeležbi, ki se običajno med branjem ne izrazi, je podtekst knjige. Vidik A. L. Steiner je širok in introspektiven. Ostre, a vendar lirične podobe v knjigi opozarjajo na množično uničevanje okolja za vzdrževanje naše potrošniške kulture.

Knjiga je izšla leta 2003 pri založbi Onestar Press v Parizu v 250 izvodih. Ima 186 nepaginiranih strani, natisnjenih v črno-beli tehniki offseta. Vezana je lepljena, ima mehke barvne platnice.

   

 

Roni Horn: You are the Weather
Zbirka umetniških publikacij, inv. št. 1894.

Ameriška umetnica Roni Horn že vrsto let redno potuje na Islandijo, kjer ostaja dalj časa. Tam se rojevajo ideje za njene instalacije in knjige z risbami in fotografijami.

You are the Weather je izjemno lepa knjiga umetnika, je minimalistična in zapletena hkrati. Sooča nas s skrivnostno površino obraza ene same ženske. Je intimno in erotično umetniško delo, pri tem pa ni niti seksualna niti eksplicitna. Knjige ne moremo gledati na običajen pasiven način. Znajdemo se namreč pred odprtim obrazom neznane ženske, ob tem izkusimo njeno lepoto, globino in skrivnostnost. Ženski obraz nam priklene pogled, a nam ga ne vrača. Pred nami je torej knjiga umetnika, ki je enako izzivalna in zagonetna, kot je lepa in intimna.

Roni Horn o delu: »Osredotoča se izključno na eno žensko, na posnetke njenega obraza od blizu. Margrét fotografiram v vodi, to je zelo pomembno, saj je voda resnično ključni pojav na Islandiji. Najin odnos je bil precej preprost. Ni mi bilo treba reči, kaj naj naredi. Preprosto je šla v vodo in jaz sem jo začela fotografirati. Na soncu ali pod nevihtnim, oblačnim nebom – obkrožala jo je voda, njeni lasje so bili včasih vlažni, včasih razmršeni od vetra. Te ženske ne morete gledati na običajen način, kot se gleda fotografije aktov. Gledate eno žensko in ona gleda nazaj. Zaradi njenega odnosa do vode, svetlobe, vetra in vremena se zdi, kot da gledamo različne osebnosti.«

   

 

Revija NOISE
1985–1994, Ed. Maeght, Pariz 

Leta 2018 smo za zbirko umetniških publikacij pridobili 11 zvezkov revije NOISE. Revija za sodobno umetnost je izhajala pri založbi Ed. Maeght v Parizu med letoma 1985 in 1994. V 17 zvezkih so se izvirna dela sodobnih vizualnih umetnikov soočala z neobjavljenimi besedili pesnikov, pisateljev in filozofov. Revija je bila natisnjena v francoskem jeziku, prevedenim besedilom so sledile originalne različice na koncu zvezka. Izhajala je v 2000 izvodih; 120 dodatnih oštevilčenih in podpisanih izvodov je izšlo na papirju Arches, ilustracije so bile črno-bele in barvne. Uredniki so bili: kustos Didier Ottinger, slikar Pierre Antoniucci in pisec, publicist in kritik Roger Salloch, umetniški direktor pa v Parizu živeči japonski slikar Aki Kuroda, ki se je podpisal tudi pod osem naslovnic. Avtorji preostalih naslovnic so bili: David DiaoSam FrancisWalter DahnDavid Tremlett, Jochen GerzHélène Delprat in Sean Scully. Omenimo še nekaj umetnikov, ki so objavljali v reviji NOISEKarel Appel, Christian BoltanskiSophie CalleAndré DerainJean GenetGilbert&GeorgeStéphan Mallarmé in drugi.

     

 

François Morellet: Chute des Angles #2 (Padanje kotov #2)
Zbirka umetniških publikacij, inv. št. 1224

Potem ko v kratkem uvodnem zapisu v francoskem jeziku avtor opiše svojo ljubezen do pravega kota, razloži način, s katerim je ustvarjal podobe, ki sledijo. Niz 155 pravih kotov iz belega papirja je v 33 stopnjah položil na kos črnega papirja. Postopno brisanje črnega ozadja z neobvladljivo zbirko urejenih oblik je pravzaprav vsebina te knjige.

Knjiga je izšla pri založbi Onestar Press v Parizu leta 2002, je nepaginirana, vsebina je črno-bela, jezik francoski. Izdana v nakladi 250 izvodov.

François Morellet je bil konceptualni francoski slikar, kipar in umetnik svetlobe, znan po svojih zapletenih geometrijskih oblikah in vzorcih. Zanimali so ga črta, svetloba in gibanje. Vse to je svojstveno združil tudi v svojih knjigah umetnika.

  

 

Dominique Gonzalez-Foerster: Park – Plan d`évasion
Zbirka umetniških publikacij, inv. št. 1290

V knjigi se nizajo fotografije parkov in skupnih javnih prostorov, namenjenih sprostitvi ali rekreaciji, z vsega sveta. Trate, pokošene vrtinčaste oblike, javni trgi, osvetljeni za festival, obmorske kavarne, vsi ponujajo možnost umika in pobega in kažejo umetničino željo po združevanju fizične in čutne resničnosti z neposrednostjo in čustvenim nabojem podobe.

Knjiga umetnika je izšla kot projekt za dokumento 11 leta 2002 pri založbi Imschoot, uitgevers iz Genta v angleškem in francoskem jeziku in v omejeni nakladi 1030 kopij. Od tega je 30 kopij podpisanih in numeriranih.

Gonzales-Foersterjeva je francoska umetnica, znana po delu z videom, fotografijo, prostorskimi instalacijami in knjigi umetnika. Delala je tudi na področju oblikovanja, pisanja in oblikovanja krajine. Njene projekte smo v Ljubljani videli na bienalu leta 2003 in 2007. 

   

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Izšel je Megazin kuhna za šolarje

Marca smo z nastopom karantene zaradi virusa COVID-19 objavil javni poziv šolam k sodelovanju pri akciji Megazin Kuhna za šolarje. Zavedajoč se dejstva, da otežene življenjske razmere niso bile nikoli ovira za ustvarjalnost, in da je tak trenutek lahko tudi priložnost za kolektivni duh in umetnost, smo k ustvarjanju umetniškega zina povabili osnovne in srednje šole ter gimnazije po vsej Sloveniji. Vabilo je veljalo razredu kot celoti, a štelo je tudi sodelovanje posameznikov.

Priljubljeni ustvarjalni koncept do it yourself (naredi sam) smo nadgradili v do it together (naredimo skupaj). Sodelujoči so oddali svoje prispevke kot datoteke v pdf ali jpg obliki in velikosti formata A4. Vsak sodelujoči razred (oziroma posameznik) je prejel en izvod, trije pa so shranjeni v arhivu MGLC. Vsi, ki so sodelovali v akciji, pa so upravičeni tudi do brezplačne vstopnice za obisk MGLC v šolskem letu 2020/2021.

Razpis je potekal med 27. marcem in 18. majem. Pozivu se je odzvalo 16 šol, 47razredov in skupaj je nastalo 368 prispevkov.

 

V spomin Jožetu Spacalu

Te dni smo se v barvah jesenskega Krasa poslovili od grafika, slikarja, mozaicista in scenografa Jožeta Spacala (1939–2020). Po končani Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani, na oddelku za uporabno grafiko, je končal leta 1962 prvo stopnjo umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in začel istega leta študirati slikarstvo in grafiko, na Akademiji za likovno umetnost Brera v Milanu, na Visoki šoli za umetnost pa tudi mozaik. Med študijem je bil praktikant na oddelku za scenografijo RAI-TV v Milanu. Leta 1966 je diplomiral in začel delati kot scenograf na TV Ljubljana, kjer je pripravil več kot tristo scenografij. Od leta 1969 je sodeloval na številnih domačih in mednarodnih razstavah, grafičnih bienalih, imel je več osebnih razstav in leta 1993 veliko pregledno razstavo televizijske scenografije v Moderni galeriji. Leta 1999 se je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru predstavil s Pregledno razstavo grafike. Na veliki pregledni razstavi leta 2014 na Ljubljanskem gradu je predstavil izbor del z naslovom Od slutnje groze do erosa. V naši galeriji smo ga nazadnje predstavili na razstavi Novosti iz zbirke MGLC 2013–2015 leta 2016. Za svoja delo je prejel več nagrad in priznanj.

Na fotografiji so Spacalova dela z razstave, ki jih je v Zbirko MGLC podaril leta 2013. Nastala so med letoma 1976 in 1986 v tehnikah akvatinte in sitotiska.


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

ARHITEKTURA SANJ

Muzeum – 25 let

21. oktober–20. november

Desni atrij, Mestna hiša
Park Tivoli
Mednarodni grafični likovni center

Tridelni razstavni projekt v sklopu praznovanja 25-letnice delovanja zavoda Muzeum naslavlja prostorsko postavitev Barka v Desnem atriju Mestne hiše, sopostavljena eksponata Stol in Knjiga v parku Tivoli in razstava Not at First Glance umetnice Silvie Mariotti, ki se ob jubileju zavoda Muzeum predstavlja v MGLC.


Stol, Lo scrittore. Foto: Egon Kaše. Arhiv Muzeum.

 

 

 

OBVESTILO O ZAPRTJU MGLC IN ŠVICARIJE


Foto: Katja Goljat. Arhiv MGLC.

Mednarodni grafični likovni center in MGLC Švicarija sta od sobote, 24. oktobra, do nadaljnjega zaprta za javnost v skladu z uradnimi smernicami NIJZ in Ministrstva za zdravje RS zaradi onemogočanja
prenosa koronavirusa. Ta začasni ukrep je sprejet za zagotovitev zdravja obiskovalcev in muzejskih delavcev. 

Vabimo vas, da nas obiščete na naših družbenih omrežjih:
FacebookuTwitterju in Instagramu!