Celoletni program Švicarija: skupnost, umetnost in narava predstavlja dogodek s senzorialnim pristopom, ki ga je zasnovala Barbara Pia Jenič.

Prva javna predstavitev je na Poletno muzejsko noč, v soboto, 16. junija, v Ustvarjalnem centru Švicarija, v parku Tivoli.

Švicarija, hiša v parku Tivoli, je v svojem obstoju spremenila številne identitete, za njenimi stenami so zavetje našli številni ljudje, njene rabe so se s časom spreminjale. Je prostor, ki je napolnjen z individualnimi in kolektivnimi pomeni. Švicarija je bila med drugim gostilna, hotel, prebivališče za tiste na obrobju, center umetniške produkcije, materialna referenca identitete njenih prebivalcev in dom.
(A. Boštjančič, Identitete neke hiše, 2015)

Na delavnicah so udeleženke senzorialni gledališki jezik povezale s kulturno dediščino hotela Tivoli: prisluhnili smo zgodovini stavbe skozi različne perspektive čutnega zaznavanja. Na Poletno muzejsko noč obiskovalce popeljemo skozi avtorsko uprizorjene utrinke iz njene zgodovine. 

Za senzorialno vodstvo po utrinkih iz življenja prebivalcev v Švicariji je na voljo 30 mest v eni uri. Rezervacija mest se sprosti 15 minut pred dogodkom, zato prosimo, da prevzamete vstopnico na blagajni 15 minut pred začetkom dogodka. Prosimo, da prtljago in osebne predmete pustite doma. Na dogodek vstopate s prevezami čez oči in brez osebne prtljage. Hvala za razumevanje!

Izvedbi
sobota, 16. junij ob 18. uri (30 mest)
sobota, 16. junij ob 20. uri (30 mest)
Rezervacije na petra.derganc@mglc-lj.si

*Predstavitev bomo snemali za dokumentarne namene.

Avtorica in režiserka: Barbara Pia Jenič
Inspirirano po predlogi: Andraž Boštjančič, Identitete neke hiše, diplomsko delo
Uporabljena besedila: Ivan Cankar, Bela krizantema; Valenčič Jožef, Vzgoja in omika ali izvir sreče 1899
Avdio interpretacije Bonton na Promenadi in Bela krizantema: Tomaž Gubenšek
Avdio interpretacije iz predstav: Marija Nablocka
Zvok:
Ruske in ciganske romance Aleksander Konjajev 
Domžalska koračnica in Koračnica Generala Maistra, izvaja Orkester slovenske vojske
Arhivski posnetki Nablocke, vir: Zvočni in video arhiv SLOGI – Gledališki muzej, Ljubljana
Oblikovanje zvočnih efektov: Peter Penko
Kostumi:
Izbor kostumov: Incognito design
Kostumsko svetovanje: Erna Nelc
Senzorialne izvajalke: Gloria Ana Belopavlovič, Veronika Golob, Katja Krajnc, Meta Kutin, Ana Obid, Urša Eva Pucelj, Teja Saksida, Tina Zadravec 
Avtorica in vodja projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava: Yasmín Martín Vodopivec
Zasnova izobraževalnega programa projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava: Lili Šturm

Barbara Pia Jenič je ustanoviteljica gledališča Senzorium, avtorica in režiserka mnogih predstav ter igralka in magistrica govora. Njeno umetniško ustvarjanje obsega več kot 60 režij dogodkov in predstav, na Dramski šoli BB je mentorirala igro in režirala predstave več kot 16 let. Izvaja različna izobraževanja na področju senzorialnega jezika, govora in igre, med drugim tudi za zdravniško osebje preko Slovenija Transplant in UKC Ljubljana. Kot pionirka senzorialnega gledališče in jezika v Sloveniji in ena izmed redkih tovrstnih ustvarjalcev v Evropi in svetu že 20 let orje ledino in raziskuje področje senzorialnega, interakcije s publiko, veččutnega, potopitve v dogajanje ter umetniške sinestezije. 

Posebna zahvala: Andraž Boštjančič, Flora Kastelic, Atila Boštjančič, Jaka Mihelič, Jakof Brdar, Jaka Železnikar, Orkester slovenske vojske, Aljoša Deferri, dekan UL AGRFT Tomaž Gubenšek, SLOGI – Gledališki muzej, MGL in Erna Nelc, Nataša Trtnik, Ivanka Mežan ter Zora Konjajev in Andrej Konjajev za zasebne arhivske posnetke

Program Hotel Tivoli med spomini in sanjami je del projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava, avtorica Yasmín Martín Vodopivec. Dogodek je nastal v koprodukciji z Zavodom Senzorium.


 


 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Cikel predavanj o parku Tivoli
Tivoli – umetnost z naravo

Tivolska arhitektura

četrtek, 18. oktober ob 18. uri,
vstopnina: 2 eur

predava: Ogla Paulič

Začetek arhitekturnega oblikovanja parka Tivoli je viden v grajski arhitekturi Tivolskega dvorca in dvorca Leopoldsruhe (današnji Cekinov grad). Kasneje se začnejo pojavljati stavbe, namenjene prostočasnim dejavnostim, predvsem športnorekreacijski objekti in objekti za razvedrilo. Ne smemo pa pozabiti niti na pomembne kulturne stavbe na robu Tivolija, ki so zaradi železniške proge žal odrezane od preostalega parka.


Grad Tivoli.
Foto: Matevž Paternoster. Arhiv MGLC.

Skrivno življenje knjig
Narava, družba, ljudje

sreda, 24. oktober, ob 18. uri,
brezplačno

"Človeštvo imam za tako pomembno, ker smo prva biološka vrsta od nastanka življenja pred več kot tremi milijardami let, ki na veliko izkorišča informacijo, da spreminja svet okoli sebe." 

James Lovelock, Težavna pot v prihodnost 

Kakšne spremembe se dogajajo na našem planetu glede na informacijsko nasičenost? V Evropi? Sloveniji? Lokalnih okoljih? 

Na vprašanja bodo na dogodku v ciklu Skrivno življenje knjig odgovarjali: Janez Markeš, Mitja Pucer in Ajda Pistotnik.
Pogovor vodi Nika Kovač.

VABLJENI V OTROŠKI ATELJE V USTVARJALNI CENTER ŠVICARIJA!

Vsak petek potekajo ustvarjalne delavnice, animacije in vodeni ogledi stavbe za otroke. Atelje brezplačno obratuje vsak petek od maja do novembra od 10. do 13. ure. Dejavnosti vodijo galerijske mentorice Petra DergancTina BocPetja Kolenko in Katja Kovše.

Svoj obisk lahko najavite na
e-naslov: petra.derganc@mglc-lj.si.

Za otroke v programu projekta Švicarija: skupnosta, umetnost in narava

HI HI HAA – poučna ustvarjalna srečanja za starše z dojenčki in malčki ter nosečnice in njihove partnerje, vodi umetnica in doula Martina Fukuhara Štirn

vsak petek dopoldne v oktobru od 10.00 do 11.30

Kosilo ne priplava po župci
Kuharija za začetnike

Kje: Bistro Švicarija, Ustvarjalni center Švicarija
Kdaj: ob ponedeljkih z začetkom ob 17. uri/prvič 22. oktobra

Delavnice potekajo od sredine oktobra do sredine novembra ob ponedeljkih z začetkom ob 17. uri in trajajo približno dve uri.

Vodi: Jasna Radovan, kuharska mojstrica Švicarije.
Prijave na 051/350 750, info@bistro-svicarija.si.
Kotizacija: 20 eur/srečanje. Udeležba je omejena na največ 5 oseb.

Predznanje ni potrebno in kar bomo skuhali, bomo tudi pojedli!

Program
22. oktober: zelenjavna enolončnica z ajdovo kašo, marelični cmoki
29. oktober: švicarski zrezek na posteljici dušene buče, gratinirane skutine palačinke
5. november: kostanjevi štruklji, panna cotta s sadjem
12. november: carski praženec z jabolčno čežano


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.


 

Matjaž Geder, Priprave na improvizacijo

17. 10.–11. 11. 2018

odprtje, sreda, 17. oktober,
ob 18. uri

Matjaž Geder je likovni pedagog na Osnovni šoliII Murska Sobotia Prav pedagoški poklic izrazito vpliva na njegov ustvarjalni svet, ki nenehno prehaja od neposredne in ilustrativne likovne govorice do kompleksnejših konceptualnih in simbolno zastavljenih podob. V svojih delih primerja rigiden šolski sistem, ki temelji na šablonskem in nekritičnem načinu razmišljanja, z odnosom do destigmatizacije duševnih bolezni, ki sta si v njegovih delih presenetljivo blizu. Na ogled je izbor del, nastalih v zadnjih letih, in serija novih tiskov, narejenih posebno za razstavo.


Matjaž Geder: Stopnicanje, 2018, monoprint, 66 x 100 cm.

Tematsko vodstvo po pregledni razstavi Rika Debenjaka

Sledi na papirju, platnu, steni kot intuitivno razumljen svet svojega časa

vodi Tatjana Pregl Kobe, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, pesnica, esejistka in pisateljica

torek, 23. oktober, ob 18. uri
vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno

Med najpomembnejšimi značilnostmi zgodnje umetniške izpovedi Rika Debenjaka je užitek slikanja, prenesen v barvno in oblikovno območje. Prefinjen grafik in tehnični perfekcionist je bil tudi odličen ilustrator.

Likovnik brez ponotranjenega posluha za pisano in pripovedno besedo le težko prevaja sporočila pripovedi v ilustracijo, in Riko Debenjak kot ilustrator je to pravilo potrjeval. Tudi zanj je bilo prepletanje besedne in likovne umetnosti nadvse pomembno in za uresničitev tega prepleta je našel veliko načinov. Z ilustracijo je izrisoval svet, takšen, kot ga je dojemal in čutil, in ne takšnega, kot naj bi bil.

Na svoj intuitivno ponotranjeni in samosvoj način je slikal tihožitja, pokrajino, lastno podobo, akte ter se kasneje, v svojem drugem slikarskem elementu, na osnovi likovnih spoznanj iz svojega virtuoznega grafičnega ustvarjanja na platnu spogledoval z abstrakcijo. Debenjak je ustvarjal izhajajoč iz barvnega realizma in tradicionalnih prvin, pri čemer je bila vsebina zanj vedno zelo pomembna. Liričen in večinoma mehek način njegovega slikanja, izbira barv, oblikovanje podobe, oblika in poteza še danes kažejo umetnikovo likovno občutljivost, a tudi čas, v katerem so slike nastajale.

Program tematskih vodstev ob pregledni razstavi Rika Debenjaka 


Riko Debenjak, ilustracija za knjigo Nikolaj V. Gogolj: Taras Buljba, 1948.