Zaključni dogodek projekta
ŠVICARIJA: SKUPNOST, UMETNOST IN NARAVA

nedelja, 6. januar, 10.30–16.00
vstop prost

Prvo nedeljo v novem letu se izteče celoletni projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, večplastna razstava in raznolik izobraževalni in spremljevalni program. Ob koncu vas vabimo na zaključno praznično predstavo otrok, ki so vse leto ustvarjali v programu Bela krizantema ali umetnik v gibanju (program se navezuje na delo Ivana Cankarja); na kratek filmski cikel o umetnikih v Švicariji ter na zaključno vodstvo avtorice projekta in kustosinje razstave Yasmín Martín Vodopivec.

Program

10.30–12.00
Bela krizantema ali umetnik v gibanju, zaključna praznična predstava (film in nastop)

Bela krizantema ali umetnik v gibanju je bil sklop celoletnih delavnic, ki so se navezovale na Belo krizantemo pisatelja Ivana Cankarja, ki je eno leto živel in delal v Švicariji. Otroci so na njih zasnovali blodnjak Cankarjevih gibljivih figur (pitona, krokodila, leva, opico in akrobatko) ter zanje izdelali še scenosled. Na to temo in dejavnosti je bil posnet tudi kratek film.

Predstava, ki bo javno izvedena v Veliki dvorani UC Švicarija, bo sestavljena iz predvajanja filma delavnic in nastopa udeleženih otrok.

Mentorice programa: Barbara Bulatović ter Paola Korošec, Aljoša Križ, Barbara Stupica in Daša Bezjak.

12.00–15.00
Filmi o ustvarjalnosti v Švicariji

Popolni torzo (Jakov Brdar)
scenaristka in režiserka Helena Koder
direktor fotografije Andrej Lupinc
TV Slovenija, 1993
37 min

Od Kneippa do kofeta s smetanco in nazaj
scenarist in režiser Amir Muratović
direktor fotografije Bojan Kastelic
TV Slovenija, 1992
52 min

(Dotikanja) Portret Dušan Tršar
scenaristka in režiserka Ana Nuša Dragan
direktor fotografije Bojan Kastelic
TV Slovenija, 2005
50 min

Zapeljevanje pogleda: Lujo Vodopivec
scenarist in režiser Amir Muratović
direktor fotografije Andrej Lupinc
TV Slovenija, 2007/2010
30 min

Kiparji Karel Putrih, Ivan Zajec in Zdenko Kalin, 1951–1955
(v ateljeju z osnutkom spomenika na Urhu pri Ljubljani),
1955, nemi, ČB, 6 min
hrani: Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije

15.00
Zaključno vodstvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava
vodi avtorica projekta in kustosinja razstave Yasmín Martín Vodopivec

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Vodstvo z refleksijo bienala: Vladimir Vidmar

Vladimir Vidmar, kurator, raziskovalec, pisec ter umetniški vodja Male galerije v Ljubljani, bo 17. septembra (z začetkom ob 17. uri) vodil po 33. grafičnem bienalu in se osredotočil na aktualna vprašanja satire, njene reprezentacije, identitete, politike, religije, družbenih norm.

Za ugledno International Biennial Foundation je reflektiral tudi letošnjo izdajo bienala. Preberite tukaj.

Vstopnina, vodstvo brezplačno.



Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

Predavanje: Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

Foto: Borut Kranjc.

Predavanje:

Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

torek, 24. septembra, ob 18. uri

MGLC – Švicarija

V sklopu celoletnega programa Švicarije, ki zasleduje moto skupnost, umetnost in narava in se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti, bo medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin pripravila predavanje z naslovom Kolaps Gutenbergove galaksije, ki se posveča zgodovini množičnih medijev. Množični mediji so se skozi čas spreminjali in prilagajali družbenim okoliščinam. Temu so podvrženi tudi danes, ko se spopadajo z vedno novimi tehnološkimi, strukturnimi in vsebinskimi izzivi. Klasični mediji se umikajo sodobnim platformam, s tem pa se spreminjajo tudi pogoji delovanja novinarjev.

O neresni znanosti v resni umetnosti

Četrtek, 26. 9. 2019 ob 18. uri v Veliki dvorani Švicarije


O neresni znanosti v resni umetnosti
Okrogla miza v organizaciji Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja KULA

Razpravljali bodo Alenka Pirman, Blaž Bajič, Rajko Muršič in Miha Horvat.


Vsaj na prvi pogled se zdi, da si etnografija in satira ne bi mogli biti bolj različni: prva teži k spoštljivemu opisovanju načinov življenja, razumevanju sveta s stališča ”domačina”, si prizadeva proizvesti novo vednost itn., druga z bolj ali manj odkrito norčavostjo protestira proti posamezniku, skupini, navadi ali sistemu. Pa vendar lahko obe opredelimo kot načina opisovanja oziroma prikazovanja resničnosti in – še več – trdimo, da resnico obravnavanih pojavov najbolje zagrabita v momentih fikcije, inherentne še tako stvarnim opisom. Če se je v umetnosti zgodil etnografski obrat, pa se v etnografiji oziroma antropologiji kot taki ni zgodil satirični obrat. Postavlja se naivno vprašanje – zakaj? So razlogi epistemološke narave, sta etnografija in satira konceptualno nezdružljivi? Se je antropologija samo-omejila iz etičnih razlogov? Ali etnografije satira ne zanima, jo po tihem zavrača zaradi njene implicitne politične drže? Obenem se postavlja še drugo naivno vprašanje – kaj, če sploh kaj, se lahko s satiro naučimo in kaj, če sploh kaj, lahko s satiro naredimo v svetu, za katerega se zdi, da je onkraj satire, ker je že satira samega sebe?