sobota, 19. maj, 10.00–20.00, Ustvarjalni center Švicarija, park Tivoli, brezplačno

Kliknite za podrobno predstavitev 

Kako so se nekoč oblačili, kako so se nosili, kaj so govorili in kaj so počeli?
Ljubljanska promenada, Tivoli in Švicarija nekoč in danes! Promenadni družinski festival sestavljajo dve celodnevni delavnici in zaključek v obliki pripovedovanja zgodb. Namenjamo ga otrokom, družinam, vsem generacijam!

Ustvarjalni delavnici, na katerih raziskujemo družabno zgodovino Švicarije, 10.00–17.00

Promenada kot nekoč
Scenografska delavnica, na kateri izdelujemo mini scene – kulise nekdanjega promenadnega življenja v Tivoliju.
Koncept: Samo Lapajne, akademski slikar, scenograf in kostumograf.

 Videti in se postaviti na ogled

Izdelujemo večja slikarska dela in jih umestimo v prostor.
Koncept: Ana Sluga, uporabnica ateljeja v Ustvarjalnem centru Švicarija, slikarka, fotografinja in videastka.

Zaključni dogodek dneva ob 18.00

Glasovi Tivolija, pripovedovanje resničnih zgodb o Švicariji
Tivoli je poln zgodb, tiste najbolj divje in sočne poznajo le drevesa, in vi jih ne izveste nikdar. A nekaj je ostalo zapisanih, nekaj povedanih in o nekaterih se šušlja. Izbrskali smo nekaj posebnih o obnovljeni Švicariji. Avtorsko jih bodo interpretirali pripovedovalci in glasbeniki, ki jih marsikdo pozna z valov Radia Študent ter z zgoščenk Za 2 groša fantazije.

Pripovedujejo: Ciril Horjak - dr. Horowitz, Boštjan Napotnik - Napo, Katja Preša, Srečko Meh in Ana Ličina. Glasba: Andrej Fon.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Stoletnica rojstva Zorana Kržišnika

Te dni mineva stoletnica rojstva Zorana Kržišnika, pobudnika in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Zoran Kržišnik je vtisnil neizbrisen pečat v slovenski povojni umetnosti, posebno na področju grafike.


Odprtje 17. mednarodnega grafičnega bienala, 19. junij 1987.
Arhiv Moderne galerije Ljubljana.

Rodil se je 26. januarja 1920 v Žirovnici na Gorenjskem. Po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti se je leta 1947 zaposlil kot prvi upravnik Moderne galerije. Leta 1957 je postal njen direktor in jo vodil vse do leta 1986. Bil je eden od pobudnikov in dolgoletni vodja ljubljanskega grafičnega bienala, ki je med letoma 1955 in 1986 deloval pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je njegovo organizacijo prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki so ga ustanovili na pobudo Zorana Kržišnika in sekretariata bienala, prostore pa je dobil v Gradu Tivoli. Kržišnik je kot direktor vodil Mednarodni grafični likovni center od ustanovitve pa vse do upokojitve leta 2000.

Je soustanovitelj likovne skupine Grupa 69. Sooblikoval je tudi svetovni termin ljubljanska grafična šola. Dolga leta je bil član različnih mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Veliko je tudi objavljal, napisal je številna dela o sodobni umetnosti, slovenske umetnike je predstavljal v izčrpnih monografijah in razstavnih katalogih. Ogromno je prispeval k uveljavitvi slovenske in jugoslovanske grafike v svetu. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Valvasorjevo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in francosko odlikovanje legije časti. Zoran Kržišnik je umrl 2. julija 2008 v Ljubljani. Leta 2011 so pred Gradom Tivoli odkrili spominsko skulpturo akademskega kiparja
Matjaža Počivavška, posvečeno življenju in delu Zorana Kržišnika.

Več

Javni razpis, umetniška rezidenca NKD/Nordic Artists' Centre Dale 2020

MGLC Švicarija, Ljubljana in NKD/Nordic Artists' Centre Dale objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2020.
Rok za prijavo je 24. februar.

Več

Odprtje razstave

Helena Tahir, Nekje blizu

petek, 31. januar, ob 13. uri, MGLC

Odprtje bo spremljalo vodstvo umetnice Helene Tahir in kustosa razstave Božidarja Zrinskega.


Helena Tahir: Grafika (4),
iz serije V vrtincu
(90 x 65 cm, linorez, 2017).

Helena Tahir predstavlja najmlajšo generacijo umetnic in umetnikov, ki načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti klasičnih grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko pri nas. Na razstavi so risbe in grafike, nastale v zadnjih nekaj letih, nekatere so prvič predstavljene javnosti. Za grafike Helene Tahir so značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc, ki jih je treba dobro opazovati, da jih lažje razumemo.