Predavanje: Robertina Šebjanič & Gjino Šutić: aqua_forensic

četrtek, 28. februar, ob 18. uri, Švicarija

V sklopu celoletnega programa Švicarije, ki zasleduje moto skupnost, umetnost in narava in se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti, bosta umetnika in raziskovalca Robertina Šebjanič (Ljubljana) in Gjino Šutić (Zagreb, Dubrovnik) pripravila predavanje na temo nevidnega onesnaževanja voda.

Umetnika in raziskovalca Robertina Šebjanič in Gjino Šutić bosta na poglobljenem predavanju predstavila umetniško-znanstveni raziskovalni projekt aqua_forensic. V njem podrobno obravnavata našim očem nevidno, a vseprisotno onesnaževanje svetovnih voda z nevidnimi kemičnimi onesnaževalci (težke kovine, olja, antibiotiki, ostanki fitofarmacevtskih sredstev) in odpirata razpravo o naši empatiji do (pod)vodnih habitatov. Projekt aqua_forensic torej odpira vprašanja o t. i. aquaformingu v obdobju antropocena in o t. i. terraformingu, človeškem odtisu na vodah, predvsem pa postavlja ključno vprašanje: kako oceani čutijo naše delovanje?

Šebjaničeva in Šutić v dolgoročnem projektu raziskujeta in razkrivata nevidna antropogena kemična onesnaževala, ki so ostanki industrijske proizvodnje in človeške potrošnje. Imenujeta jih vodne pošasti. V iskanju tega fantoma spajata načela umetnosti in znanosti (t. i. citizen science) ter razpirata razmislek o solidarnosti z vodami onkraj človeške percepcije.

Robertina Šebjanič je mednarodno uveljavljena in nagrajena intermedijska umetnica, ki v svojem delu obravnava kulturne, (bio)politične in ekološke stvarnosti vodnih okolij. Ukvarja se s filozofskimi vprašanji na stičišču umetnosti, tehnologije in znanosti.

Gjino Šutić je biotehnolog, intermedijski umetnik, inovator in pedagog, prav tako je ustanovitelj in direktor UR inštituta & Gen0 Industries (Zagreb, Dubrovnik), ki izvaja raziskave na številnih področjih znanosti in umetnosti novih medijev.

Projekt aqua_forensic (2018) je nastal v produkciji Ars Electronice in v sklopu rezidence EMAP/EMARE ter v sodelovanju in ob podpori Zavoda Projekt Atol (SI), UR Instituta (HR), Zavoda Sektor (SI), Čistoće Dubrovnik (HR), Ministrstva za kulturo RS in Ministrstva za kulturo RH ter programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

 

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Stoletnica rojstva Zorana Kržišnika

Te dni mineva stoletnica rojstva Zorana Kržišnika, pobudnika in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Zoran Kržišnik je vtisnil neizbrisen pečat v slovenski povojni umetnosti, posebno na področju grafike.


Odprtje 17. mednarodnega grafičnega bienala, 19. junij 1987.
Arhiv Moderne galerije Ljubljana.

Rodil se je 26. januarja 1920 v Žirovnici na Gorenjskem. Po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti se je leta 1947 zaposlil kot prvi upravnik Moderne galerije. Leta 1957 je postal njen direktor in jo vodil vse do leta 1986. Bil je eden od pobudnikov in dolgoletni vodja ljubljanskega grafičnega bienala, ki je med letoma 1955 in 1986 deloval pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je njegovo organizacijo prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki so ga ustanovili na pobudo Zorana Kržišnika in sekretariata bienala, prostore pa je dobil v Gradu Tivoli. Kržišnik je kot direktor vodil Mednarodni grafični likovni center od ustanovitve pa vse do upokojitve leta 2000.

Je soustanovitelj likovne skupine Grupa 69. Sooblikoval je tudi svetovni termin ljubljanska grafična šola. Dolga leta je bil član različnih mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Veliko je tudi objavljal, napisal je številna dela o sodobni umetnosti, slovenske umetnike je predstavljal v izčrpnih monografijah in razstavnih katalogih. Ogromno je prispeval k uveljavitvi slovenske in jugoslovanske grafike v svetu. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Valvasorjevo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in francosko odlikovanje legije časti. Zoran Kržišnik je umrl 2. julija 2008 v Ljubljani. Leta 2011 so pred Gradom Tivoli odkrili spominsko skulpturo akademskega kiparja
Matjaža Počivavška, posvečeno življenju in delu Zorana Kržišnika.

Več

Javni razpis, umetniška rezidenca NKD/Nordic Artists' Centre Dale 2020

MGLC Švicarija, Ljubljana in NKD/Nordic Artists' Centre Dale objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2020.
Rok za prijavo je 24. februar.

Več

Odprtje razstave

Helena Tahir, Nekje blizu

petek, 31. januar, ob 13. uri, MGLC

Odprtje bo spremljalo vodstvo umetnice Helene Tahir in kustosa razstave Božidarja Zrinskega.


Helena Tahir: Grafika (4),
iz serije V vrtincu
(90 x 65 cm, linorez, 2017).

Helena Tahir predstavlja najmlajšo generacijo umetnic in umetnikov, ki načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti klasičnih grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko pri nas. Na razstavi so risbe in grafike, nastale v zadnjih nekaj letih, nekatere so prvič predstavljene javnosti. Za grafike Helene Tahir so značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc, ki jih je treba dobro opazovati, da jih lažje razumemo.