Ni amos! / SKUPNOST, NARAVA, UMETNOST*

Eksperimentalni laboratorij performansa, hepeninga in popularne kulture

 

Če ne delamo umetnosti za vse, je ne bomo delali.
Umetnost je fajt.
Delamo iz sebe, za druge.
Ne moremo biti bolj pametni od sebe.
Drugi štejejo.

Skupaj bomo spoznavali zgodovino in sedanjost Ustvarjalnega centra Švicarije.
Skupaj bomo ustvarili njeno prihodnost oziroma eno od njenih prihodnosti.
Skupaj bomo raziskovali performativne možnosti in zmožnosti, ki se nam sredi Tivolija ponujajo. Skupaj bomo ustvarili dogodek in ga ponudili javnosti.

Z vso odgovornostjo in veseljem.

Program
•Prvo uvodno srečanje: petek, 15.  6., 16.00–17.30
•Drugo uvodno srečanje: petek, 7. 9., 16.00–17.30
•Delavnice:
sobota, 6. 10., 11.00–16.00
nedelja, 7. 10., 11.00–16.00
sobota, 27. 10., 11.00–16.00
sobota, 28. 10., 11.00–16.00

•Javna predstavitev: sobota, 17. 11. 2018

Mentor: Uroš Kaurin

Uroš Kaurin je diplomirani dramski igralec. V slovenskem gledališkem in plesnem prostoru se je začel udejstvovati že kot študent in še vedno deluje na neinstitucionalni sceni (Via Negativa, KUD Moment). Najširše občinstvo se ga spomni iz mladinske uspešnice Gremo mi po svoje. Kljub mladosti in razmeroma kratkemu stažu v Slovenskem mladinskem gledališču je njegov oder že neizbrisno zaznamoval s sodelovanjem v predstavah Razredni sovražnik (Re-/-de/-konstrukciji), Dantonova smrt, Pohujšanju v dolini šentflorjanski, Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!

Program je namenjen starejšim od 15 let (prednost imetniki KUL abonmaja),
udeležba je brezplačna.

Za sodelovanje se do zapolnitve mest prijavite na petra.derganc@mglc-lj.si

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

*Ni amos v esperantu pomeni Mi bomo ljubili. Med mnogimi drugimi so se tudi esperantisti družili v Švicariji. Program Ni amos je del izobraževalnega programa (zasnova: Lili Šturm) in del projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava (avtorica: Yasmín Martín Vodopivec).

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Vodstvo z refleksijo bienala: Vladimir Vidmar

Vladimir Vidmar, kurator, raziskovalec, pisec ter umetniški vodja Male galerije v Ljubljani, bo 17. septembra (z začetkom ob 17. uri) vodil po 33. grafičnem bienalu in se osredotočil na aktualna vprašanja satire, njene reprezentacije, identitete, politike, religije, družbenih norm.

Za ugledno International Biennial Foundation je reflektiral tudi letošnjo izdajo bienala. Preberite tukaj.

Vstopnina, vodstvo brezplačno.



Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

Predavanje: Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

Foto: Borut Kranjc.

Predavanje:

Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

torek, 24. septembra, ob 18. uri

MGLC – Švicarija

V sklopu celoletnega programa Švicarije, ki zasleduje moto skupnost, umetnost in narava in se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti, bo medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin pripravila predavanje z naslovom Kolaps Gutenbergove galaksije, ki se posveča zgodovini množičnih medijev. Množični mediji so se skozi čas spreminjali in prilagajali družbenim okoliščinam. Temu so podvrženi tudi danes, ko se spopadajo z vedno novimi tehnološkimi, strukturnimi in vsebinskimi izzivi. Klasični mediji se umikajo sodobnim platformam, s tem pa se spreminjajo tudi pogoji delovanja novinarjev.

O neresni znanosti v resni umetnosti

Četrtek, 26. 9. 2019 ob 18. uri v Veliki dvorani Švicarije


O neresni znanosti v resni umetnosti
Okrogla miza v organizaciji Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja KULA

Razpravljali bodo Alenka Pirman, Blaž Bajič, Rajko Muršič in Miha Horvat.


Vsaj na prvi pogled se zdi, da si etnografija in satira ne bi mogli biti bolj različni: prva teži k spoštljivemu opisovanju načinov življenja, razumevanju sveta s stališča ”domačina”, si prizadeva proizvesti novo vednost itn., druga z bolj ali manj odkrito norčavostjo protestira proti posamezniku, skupini, navadi ali sistemu. Pa vendar lahko obe opredelimo kot načina opisovanja oziroma prikazovanja resničnosti in – še več – trdimo, da resnico obravnavanih pojavov najbolje zagrabita v momentih fikcije, inherentne še tako stvarnim opisom. Če se je v umetnosti zgodil etnografski obrat, pa se v etnografiji oziroma antropologiji kot taki ni zgodil satirični obrat. Postavlja se naivno vprašanje – zakaj? So razlogi epistemološke narave, sta etnografija in satira konceptualno nezdružljivi? Se je antropologija samo-omejila iz etičnih razlogov? Ali etnografije satira ne zanima, jo po tihem zavrača zaradi njene implicitne politične drže? Obenem se postavlja še drugo naivno vprašanje – kaj, če sploh kaj, se lahko s satiro naučimo in kaj, če sploh kaj, lahko s satiro naredimo v svetu, za katerega se zdi, da je onkraj satire, ker je že satira samega sebe?