Celoletni program Švicarija: skupnost, umetnost in narava predstavlja dogodek s senzorialnim pristopom, ki ga je zasnovala Barbara Pia Jenič.

Zadnja javna predstavitev bo v nedeljo, 2. decembra, v Ustvarjalnem centru Švicarija, v parku Tivoli.

Švicarija, hiša v parku Tivoli, je v svojem obstoju spremenila številne identitete, za njenimi stenami so zavetje našli številni ljudje, njene rabe so se s časom spreminjale. Je prostor, ki je napolnjen z individualnimi in kolektivnimi pomeni. Švicarija je bila med drugim gostilna, hotel, prebivališče za tiste na obrobju, center umetniške produkcije, materialna referenca identitete njenih prebivalcev in dom.
(A. Boštjančič, Identitete neke hiše, 2015)

Na delavnicah so udeleženke senzorialni gledališki jezik povezale s kulturno dediščino hotela Tivoli: prisluhnili smo zgodovini stavbe skozi različne perspektive čutnega zaznavanja. Obiskovalce popeljemo skozi avtorsko uprizorjene senzorialne utrinke iz njene zgodovine.

Za senzorialno vodstvo po utrinkih iz življenja prebivalcev v Švicariji je na voljo 30 mest na predstavo. Rezervacija mest se stornira 15 minut pred dogodkom, zato prosimo, da prevzamete vstopnico na blagajni vsaj 20 minut pred začetkom dogodka. V nasprotnem primeru se vaša karta dodeli morebitnim čakajočim na prosta mesta. Prosimo, da prtljago in osebne predmete pustite doma. Na dogodek vstopate s prevezami čez oči in brez osebne prtljage. Hvala za razumevanje!

Izvedbi
2. december ob 14.00 (30 mest)
2. december ob 16.00 (30 mest)

REZERVACIJE SO MOŽNE DO PETKA, 30. NOVEMBRA DO 12. URE.
rezervacije: petra.derganc@mglc-lj.si

Avtorica in režiserka: Barbara Pia Jenič
Inspirirano po predlogi: Andraž Boštjančič, Identitete neke hiše, diplomsko delo
Uporabljena besedila: Ivan Cankar, Bela krizantema; Valenčič Jožef, Vzgoja in omika ali izvir sreče 1899
Avdio interpretacije Bonton na Promenadi in Bela krizantema: Tomaž Gubenšek
Avdio interpretacije iz predstav: Marija Nablocka
Zvok:
Ruske in ciganske romance Aleksander Konjajev 
Domžalska koračnica in Koračnica Generala Maistra, izvaja Orkester slovenske vojske
Arhivski posnetki Nablocke, vir: Zvočni in video arhiv SLOGI – Gledališki muzej, Ljubljana
Oblikovanje zvočnih efektov: Peter Penko
Kostumi:
Izbor kostumov: Incognito design
Kostumsko svetovanje: Erna Nelc
Senzorialne izvajalke: Barbara Pia Jenič, Gloria Ana Belopavlovič, Veronika Golob, Katja Krajnc, Meta Kutin, Ana Obid, Urša Eva Pucelj, Teja Saksida, Tina Zadravec 
Avtorica in vodja projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava: Yasmín Martín Vodopivec
Zasnova izobraževalnega programa projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava: Lili Šturm

Barbara Pia Jenič je ustanoviteljica gledališča Senzorium, avtorica in režiserka mnogih predstav ter igralka in magistrica govora. Njeno umetniško ustvarjanje obsega več kot 60 režij dogodkov in predstav, na Dramski šoli BB je mentorirala igro in režirala predstave več kot 16 let. Izvaja različna izobraževanja na področju senzorialnega jezika, govora in igre, med drugim tudi za zdravniško osebje preko Slovenija Transplant in UKC Ljubljana. Kot pionirka senzorialnega gledališče in jezika v Sloveniji in ena izmed redkih tovrstnih ustvarjalcev v Evropi in svetu že 20 let orje ledino in raziskuje področje senzorialnega, interakcije s publiko, veččutnega, potopitve v dogajanje ter umetniške in čutne sinestezije. 

Posebna zahvala: Andraž Boštjančič, Flora Kastelic, Atila Boštjančič, Jaka Mihelič, Jakof Brdar, Jaka Železnikar, Orkester slovenske vojske, Aljoša Deferri, dekan UL AGRFT Tomaž Gubenšek, SLOGI – Gledališki muzej, MGL in Erna Nelc, Nataša Trtnik, Ivanka Mežan ter Zora Konjajev in Andrej Konjajev za zasebne arhivske posnetke

Program Hotel Tivoli med spomini in sanjami je del projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava, avtorica Yasmín Martín Vodopivec. Dogodek je nastal v koprodukciji z Zavodom Senzorium.


 


 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Napovedujemo novo razstavo

Nataša Berk: 1. neomejena razstava

2. 4.–19. 5. 2019

odprtje:
torek, 2. april, ob 19. uri
Švicarija

Razstava je del celoletnega programa Švicarije z motom skupnost, umetnost in narava, ki se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na pravico javnosti do obveščenosti. Sodelujoči avtorji preizprašujejo kredibilnost podob in njihovih pomenov v času prenasičenosti z vizualnimi impulzi in analizirajo dvoumnost medijskih sporočil na svetovnem spletu.

Prostorska intervencija Nataše Berk in skupine umetnikov v Švicariji prikazuje njihovo raznovrstno vizualno produkcijo, ki se običajno pojavlja v virtualnem prostoru svetovnega spleta in na družbenih omrežjih. Tokrat pa se seli v fizični prostor. Skupaj raziskujejo fenomenologijo podobe v javnosti in njen vpliv na dojemanje stvarnosti ter na ironičen način naslavljajo normative reklamne industrije, tendencioznost množičnih medijev, voajerizem in družbene konvencije posameznikove pojavnosti. V sklopu razstave so tako predstavljena dela, ki se posvečajo razmisleku o naravi podobe v vsakdanjem življenju. Fotografije, videi, objekti in kolaži odpirajo vprašanja razumevanja vizualne kulture v obdobju, ko je javni prostor nasičen z vsebinami in podobami, ter vprašanja o manipulativnosti podobe in ambivalentnosti njenih pomenov.

Kustos: Miha Colner


Foto: Nataša Berk.

PRVO VODSTVO PO RAZSTAVI

JUTRI

Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

torek, 26. marec, ob 17. uri
v slovenskem jeziku in ob 17.30
v angleškem jeziku

Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno
Vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Prijazno vabljeni!

ODPRTJE RAZSTAVE

Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in 
Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

odprtje
petek, 22. marec, ob 18. uri

22. 3.–19. 5. 2019

Razstava je sestavljena iz dveh delov, prvi z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih je posvečen japonski grafiki sedemdesetih let in je nastal v organizaciji Japonske fundacije, drugi, dokumentarni, pa je naslovljen Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja in ga je pripravil Mednarodni grafični likovni center.

Potujoča razstava Fotografske podobe in materialnost z izborom najreprezentativnejših avtorjev predstavlja smernice v japonski grafiki sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo zlato obdobje grafičnega medija na Japonskem. Kustos razstave Kyoji Takizawa je izbral atraktivne avtorje, ki so bili večkrat nagrajeni v mednarodnem prostoru in tvorijo jedro modernistične in avantgardne scene sedemdesetih let.

Dokumentarna razstava Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja pa osvetljuje enega od mnogih družbeno-umetnostnih poglavij, povezanih z zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala. Z izborom likovnega, arhivskega, fotografskega in drugega gradiva poskuša prikazati komunikacijo med geografsko in politično oddaljenima državama v sklopu ambiciozne mednarodne likovne prireditve, kot je Grafični bienale Ljubljana. Avtorja razstave sta Nevenka Šivavec in Gregor Dražil.

Razstavo v maju spremlja istoimenski mednarodni simpozij.

Oblikovanje razstave: Ivian Kan Mujezinović in Mina Fina.


Tetsuya Noda: Dnevnik, 11. september '68 (lesorez in sitotisk).