Celoletni program Švicarija: skupnost, umetnost in narava predstavlja dogodek s senzorialnim pristopom, ki ga je zasnovala Barbara Pia Jenič.

Zadnja javna predstavitev bo v nedeljo, 2. decembra, v Ustvarjalnem centru Švicarija, v parku Tivoli.

Švicarija, hiša v parku Tivoli, je v svojem obstoju spremenila številne identitete, za njenimi stenami so zavetje našli številni ljudje, njene rabe so se s časom spreminjale. Je prostor, ki je napolnjen z individualnimi in kolektivnimi pomeni. Švicarija je bila med drugim gostilna, hotel, prebivališče za tiste na obrobju, center umetniške produkcije, materialna referenca identitete njenih prebivalcev in dom.
(A. Boštjančič, Identitete neke hiše, 2015)

Na delavnicah so udeleženke senzorialni gledališki jezik povezale s kulturno dediščino hotela Tivoli: prisluhnili smo zgodovini stavbe skozi različne perspektive čutnega zaznavanja. Obiskovalce popeljemo skozi avtorsko uprizorjene senzorialne utrinke iz njene zgodovine.

Za senzorialno vodstvo po utrinkih iz življenja prebivalcev v Švicariji je na voljo 30 mest na predstavo. Rezervacija mest se stornira 15 minut pred dogodkom, zato prosimo, da prevzamete vstopnico na blagajni vsaj 20 minut pred začetkom dogodka. V nasprotnem primeru se vaša karta dodeli morebitnim čakajočim na prosta mesta. Prosimo, da prtljago in osebne predmete pustite doma. Na dogodek vstopate s prevezami čez oči in brez osebne prtljage. Hvala za razumevanje!

Izvedbi
2. december ob 14.00 (30 mest)
2. december ob 16.00 (30 mest)

REZERVACIJE SO MOŽNE DO PETKA, 30. NOVEMBRA DO 12. URE.
rezervacije: petra.derganc@mglc-lj.si

Avtorica in režiserka: Barbara Pia Jenič
Inspirirano po predlogi: Andraž Boštjančič, Identitete neke hiše, diplomsko delo
Uporabljena besedila: Ivan Cankar, Bela krizantema; Valenčič Jožef, Vzgoja in omika ali izvir sreče 1899
Avdio interpretacije Bonton na Promenadi in Bela krizantema: Tomaž Gubenšek
Avdio interpretacije iz predstav: Marija Nablocka
Zvok:
Ruske in ciganske romance Aleksander Konjajev 
Domžalska koračnica in Koračnica Generala Maistra, izvaja Orkester slovenske vojske
Arhivski posnetki Nablocke, vir: Zvočni in video arhiv SLOGI – Gledališki muzej, Ljubljana
Oblikovanje zvočnih efektov: Peter Penko
Kostumi:
Izbor kostumov: Incognito design
Kostumsko svetovanje: Erna Nelc
Senzorialne izvajalke: Barbara Pia Jenič, Gloria Ana Belopavlovič, Veronika Golob, Katja Krajnc, Meta Kutin, Ana Obid, Urša Eva Pucelj, Teja Saksida, Tina Zadravec 
Avtorica in vodja projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava: Yasmín Martín Vodopivec
Zasnova izobraževalnega programa projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava: Lili Šturm

Barbara Pia Jenič je ustanoviteljica gledališča Senzorium, avtorica in režiserka mnogih predstav ter igralka in magistrica govora. Njeno umetniško ustvarjanje obsega več kot 60 režij dogodkov in predstav, na Dramski šoli BB je mentorirala igro in režirala predstave več kot 16 let. Izvaja različna izobraževanja na področju senzorialnega jezika, govora in igre, med drugim tudi za zdravniško osebje preko Slovenija Transplant in UKC Ljubljana. Kot pionirka senzorialnega gledališče in jezika v Sloveniji in ena izmed redkih tovrstnih ustvarjalcev v Evropi in svetu že 20 let orje ledino in raziskuje področje senzorialnega, interakcije s publiko, veččutnega, potopitve v dogajanje ter umetniške in čutne sinestezije. 

Posebna zahvala: Andraž Boštjančič, Flora Kastelic, Atila Boštjančič, Jaka Mihelič, Jakof Brdar, Jaka Železnikar, Orkester slovenske vojske, Aljoša Deferri, dekan UL AGRFT Tomaž Gubenšek, SLOGI – Gledališki muzej, MGL in Erna Nelc, Nataša Trtnik, Ivanka Mežan ter Zora Konjajev in Andrej Konjajev za zasebne arhivske posnetke

Program Hotel Tivoli med spomini in sanjami je del projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava, avtorica Yasmín Martín Vodopivec. Dogodek je nastal v koprodukciji z Zavodom Senzorium.


 


 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Stoletnica rojstva Zorana Kržišnika

Te dni mineva stoletnica rojstva Zorana Kržišnika, pobudnika in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Zoran Kržišnik je vtisnil neizbrisen pečat v slovenski povojni umetnosti, posebno na področju grafike.


Odprtje 17. mednarodnega grafičnega bienala, 19. junij 1987.
Arhiv Moderne galerije Ljubljana.

Rodil se je 26. januarja 1920 v Žirovnici na Gorenjskem. Po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti se je leta 1947 zaposlil kot prvi upravnik Moderne galerije. Leta 1957 je postal njen direktor in jo vodil vse do leta 1986. Bil je eden od pobudnikov in dolgoletni vodja ljubljanskega grafičnega bienala, ki je med letoma 1955 in 1986 deloval pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je njegovo organizacijo prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki so ga ustanovili na pobudo Zorana Kržišnika in sekretariata bienala, prostore pa je dobil v Gradu Tivoli. Kržišnik je kot direktor vodil Mednarodni grafični likovni center od ustanovitve pa vse do upokojitve leta 2000.

Je soustanovitelj likovne skupine Grupa 69. Sooblikoval je tudi svetovni termin ljubljanska grafična šola. Dolga leta je bil član različnih mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Veliko je tudi objavljal, napisal je številna dela o sodobni umetnosti, slovenske umetnike je predstavljal v izčrpnih monografijah in razstavnih katalogih. Ogromno je prispeval k uveljavitvi slovenske in jugoslovanske grafike v svetu. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Valvasorjevo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in francosko odlikovanje legije časti. Zoran Kržišnik je umrl 2. julija 2008 v Ljubljani. Leta 2011 so pred Gradom Tivoli odkrili spominsko skulpturo akademskega kiparja
Matjaža Počivavška, posvečeno življenju in delu Zorana Kržišnika.

Več

Javni razpis, umetniška rezidenca NKD/Nordic Artists' Centre Dale 2020

MGLC Švicarija, Ljubljana in NKD/Nordic Artists' Centre Dale objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2020.
Rok za prijavo je 24. februar.

Več

Odprtje razstave

Helena Tahir, Nekje blizu

petek, 31. januar, ob 13. uri, MGLC

Odprtje bo spremljalo vodstvo umetnice Helene Tahir in kustosa razstave Božidarja Zrinskega.


Helena Tahir: Grafika (4),
iz serije V vrtincu
(90 x 65 cm, linorez, 2017).

Helena Tahir predstavlja najmlajšo generacijo umetnic in umetnikov, ki načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti klasičnih grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko pri nas. Na razstavi so risbe in grafike, nastale v zadnjih nekaj letih, nekatere so prvič predstavljene javnosti. Za grafike Helene Tahir so značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc, ki jih je treba dobro opazovati, da jih lažje razumemo.