ŠVICARIJA

Mednarodni grafični likovni center je 9. maja 2017 dobil v uporabo Švicarijo. Prenovljena stavba je bila prizorišče 32. grafičnega bienala, konec minulega leta pa so se v umetniške ateljeje vselili tudi prvi uporabniki.

Švicarija pomeni prostorsko in vsebinsko razširitev matične ustanove. Z novopridobljeno enoto se Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru odpirajo možnosti za vzpostavljanje novih načinov komuniciranja z obiskovalci in predstavljanja ter interpretiranja novih umetniških izrazov. Sodobna umetnost, o kateri v Mednarodnem grafičnem likovnem centru premišljujemo v prepletu z grafičnim medijem, z Ustvarjalnim centrom dobiva nove vzvode za še intenzivnejši razvoj. Prisotnost umetnikov v ateljejih, na delavnicah ali na strokovnih srečanjih spodbuja neposreden in dvosmeren pretok znanja in izkušenj med ustvarjalci in obiskovalci.  

Rezidenčni program Švicarije je tesno povezan z lokacijo in zgodovino stavbe, ki je v minulih desetletjih že opravljala funkcijo produkcijskega prostora. Danes ponovno omogoča začasen prostor za ustvarjanje trinajstim domačim umetnikom (Anja Jerčič, Neža Knez, Damijan Kracina, Silvan Omerzu, Tanja Pak, Silvester Plotajs Sicoe, Marija Mojca Pungerčar, Ana Sluga, Zora Stančič, Martina Štirn, Miha Štrukelj, Veljko Zejak, Plateauresidue) ter vpeljuje mednarodni rezidenčni program, čemur so namenjeni trije bivalni ateljeji, ki bodo vsako leto gostili več tujih ustvarjalcev in drugih strokovnjakov s področja umetnosti in družbenih ved. Temu so namenjene različne vrste rezidenčnih programov, ki trajajo od dva tedna do šest mesecev, medtem ko so gostujoči rezidenti izbrani po različnih principih: ustvarjalci, ki sodelujejo z MGLC pri zasnovi in izvedbi programa, tisti, ki so izbrani na odprtem razpisu, ali gostje, ki so del medinstitucionalnih izmenjav.

Vizija o delovanju novopridobljene enote temelji na razumevanju specifičnih družbenozgodovinskih kontekstov, v katerih je Švicarija prevzemala različne vloge. V zgodovinski perspektivi se zarisuje kot prostor gostoljubja, gostovanja, sobivanja, izmenjave in transformacije. Z mislijo na potrebe sedanjega časa Švicarija te ideje in vrednote nadaljuje in razvija. Želimo si, da bi se na presečišču med Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in Ustvarjalnim centrom Švicarija stkalo novo ljubljansko kulturno, izobraževalno in družabno središče.

 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Stoletnica rojstva Zorana Kržišnika

Te dni mineva stoletnica rojstva Zorana Kržišnika, pobudnika in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Zoran Kržišnik je vtisnil neizbrisen pečat v slovenski povojni umetnosti, posebno na področju grafike.


Odprtje 17. mednarodnega grafičnega bienala, 19. junij 1987.
Arhiv Moderne galerije Ljubljana.

Rodil se je 26. januarja 1920 v Žirovnici na Gorenjskem. Po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti se je leta 1947 zaposlil kot prvi upravnik Moderne galerije. Leta 1957 je postal njen direktor in jo vodil vse do leta 1986. Bil je eden od pobudnikov in dolgoletni vodja ljubljanskega grafičnega bienala, ki je med letoma 1955 in 1986 deloval pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je njegovo organizacijo prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki so ga ustanovili na pobudo Zorana Kržišnika in sekretariata bienala, prostore pa je dobil v Gradu Tivoli. Kržišnik je kot direktor vodil Mednarodni grafični likovni center od ustanovitve pa vse do upokojitve leta 2000.

Je soustanovitelj likovne skupine Grupa 69. Sooblikoval je tudi svetovni termin ljubljanska grafična šola. Dolga leta je bil član različnih mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Veliko je tudi objavljal, napisal je številna dela o sodobni umetnosti, slovenske umetnike je predstavljal v izčrpnih monografijah in razstavnih katalogih. Ogromno je prispeval k uveljavitvi slovenske in jugoslovanske grafike v svetu. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Valvasorjevo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in francosko odlikovanje legije časti. Zoran Kržišnik je umrl 2. julija 2008 v Ljubljani. Leta 2011 so pred Gradom Tivoli odkrili spominsko skulpturo akademskega kiparja
Matjaža Počivavška, posvečeno življenju in delu Zorana Kržišnika.

Več

Javni razpis, umetniška rezidenca NKD/Nordic Artists' Centre Dale 2020

MGLC Švicarija, Ljubljana in NKD/Nordic Artists' Centre Dale objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2020.
Rok za prijavo je 24. februar.

Več

Odprtje razstave

Helena Tahir, Nekje blizu

petek, 31. januar, ob 13. uri, MGLC

Odprtje bo spremljalo vodstvo umetnice Helene Tahir in kustosa razstave Božidarja Zrinskega.


Helena Tahir: Grafika (4),
iz serije V vrtincu
(90 x 65 cm, linorez, 2017).

Helena Tahir predstavlja najmlajšo generacijo umetnic in umetnikov, ki načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti klasičnih grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko pri nas. Na razstavi so risbe in grafike, nastale v zadnjih nekaj letih, nekatere so prvič predstavljene javnosti. Za grafike Helene Tahir so značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc, ki jih je treba dobro opazovati, da jih lažje razumemo.