Študijski kabinet

Študijski kabinet je nastal zaradi vedno večjega zanimanja javnosti in kot dopolnilo študija. Namenjen je poglobljenemu raziskovanju umetniške publikacije, v njem pa je mogoče tudi razstavljati.

V študijskem kabinetu obiskovalec lahko spozna knjige umetnikov avtorjev iz zbirke, kajti ta poleg grafik vsebuje tudi umetniške publikacije različnih žanrov, ki jih združuje reprodukcijska tehnika, od knjig umetnikov, umetniških časopisov, kulturnih revij do plakatov in nosilcev zvočne umetnosti ter teoretske literature. V zbirki MGLC je tako že več kot 4000 del. 

Za listanje so na voljo umetniški časopisi oziroma kulturne revije Viks, večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie, Gorgona, SMS, 0 TO 9 in Pist Prota. V zbirki so tudi plakati in obvestila skupine FV (donacija Nevena Korde), arhiv Državice Ptičjestrašilne (donacija Milene Kosec), obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni od sedemdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja, popoln arhiv samozaložbe Remorquer Bernarda Villersa ter zbirka avtorskih časopisnih projektov museum in progress iz časnika Der Standard.

Ogled zbirke oziroma študij v kabinetu je možen po vnaprejšnjem dogovoru. 

Ogled zbirke in študij
Od ponedeljka do petka, 9.00–15.00
Podrobnejše informacije: mag. Breda Škrjanec, (01) 241 38 05, breda.skrjanec@mglc-lj.si

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Vodstvo z refleksijo bienala: Vladimir Vidmar

Vladimir Vidmar, kurator, raziskovalec, pisec ter umetniški vodja Male galerije v Ljubljani, bo 17. septembra (z začetkom ob 17. uri) vodil po 33. grafičnem bienalu in se osredotočil na aktualna vprašanja satire, njene reprezentacije, identitete, politike, religije, družbenih norm.

Za ugledno International Biennial Foundation je reflektiral tudi letošnjo izdajo bienala. Preberite tukaj.

Vstopnina, vodstvo brezplačno.



Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

Predavanje: Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

Foto: Borut Kranjc.

Predavanje:

Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

torek, 24. septembra, ob 18. uri

MGLC – Švicarija

V sklopu celoletnega programa Švicarije, ki zasleduje moto skupnost, umetnost in narava in se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti, bo medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin pripravila predavanje z naslovom Kolaps Gutenbergove galaksije, ki se posveča zgodovini množičnih medijev. Množični mediji so se skozi čas spreminjali in prilagajali družbenim okoliščinam. Temu so podvrženi tudi danes, ko se spopadajo z vedno novimi tehnološkimi, strukturnimi in vsebinskimi izzivi. Klasični mediji se umikajo sodobnim platformam, s tem pa se spreminjajo tudi pogoji delovanja novinarjev.

O neresni znanosti v resni umetnosti

Četrtek, 26. 9. 2019 ob 18. uri v Veliki dvorani Švicarije


O neresni znanosti v resni umetnosti
Okrogla miza v organizaciji Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja KULA

Razpravljali bodo Alenka Pirman, Blaž Bajič, Rajko Muršič in Miha Horvat.


Vsaj na prvi pogled se zdi, da si etnografija in satira ne bi mogli biti bolj različni: prva teži k spoštljivemu opisovanju načinov življenja, razumevanju sveta s stališča ”domačina”, si prizadeva proizvesti novo vednost itn., druga z bolj ali manj odkrito norčavostjo protestira proti posamezniku, skupini, navadi ali sistemu. Pa vendar lahko obe opredelimo kot načina opisovanja oziroma prikazovanja resničnosti in – še več – trdimo, da resnico obravnavanih pojavov najbolje zagrabita v momentih fikcije, inherentne še tako stvarnim opisom. Če se je v umetnosti zgodil etnografski obrat, pa se v etnografiji oziroma antropologiji kot taki ni zgodil satirični obrat. Postavlja se naivno vprašanje – zakaj? So razlogi epistemološke narave, sta etnografija in satira konceptualno nezdružljivi? Se je antropologija samo-omejila iz etičnih razlogov? Ali etnografije satira ne zanima, jo po tihem zavrača zaradi njene implicitne politične drže? Obenem se postavlja še drugo naivno vprašanje – kaj, če sploh kaj, se lahko s satiro naučimo in kaj, če sploh kaj, lahko s satiro naredimo v svetu, za katerega se zdi, da je onkraj satire, ker je že satira samega sebe?