Študijski kabinet

Študijski kabinet je nastal zaradi vedno večjega zanimanja javnosti in kot dopolnilo študija. Namenjen je poglobljenemu raziskovanju umetniške publikacije, služi pa tudi za občasno razstavljanje zbirke.

V študijskem kabinetu obiskovalec lahko spozna knjige umetnikov avtorjev iz zbirke, kajti ta poleg grafik vsebuje tudi umetniške publikacije različnih žanrov, ki jih združuje reprodukcijska tehnika, od knjig umetnikov, umetniških časopisov, kulturnih revij do plakatov in nosilcev zvočne umetnosti ter teoretske literature. V zbirki MGLC je tako že več kot 4000 del. 

Za listanje so na voljo umetniški časopisi oziroma kulturne revije Viks, večina izdaj hibridnega časopisa Point d'Ironie, Gorgona, SMS, 0 TO 9 in Pist Prota. V zbirki so tudi plakati in obvestila skupine FV (donacija Nevena Korde), arhiv Državice Ptičjestrašilne (donacija Milene Kosec), obsežen arhiv o dogajanju na zagrebški umetniški sceni od sedemdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja, popoln arhiv samozaložbe Remorquer Bernarda Villersa ter zbirka avtorskih časopisnih projektov museum in progress iz časnika Der Standard.

Ogled zbirke oziroma študij v kabinetu je možen po vnaprejšnjem dogovoru. 

Ogled zbirke in študij
Od ponedeljka do petka, 9.00–15.00
Podrobnejše informacije: mag. Breda Škrjanec, (0)1 241 38 05, breda.skrjanec@mglc-lj.si

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

INVADER’S STREET ART TOUR, VODEN SPREHOD PO LJUBLJANSKI ULIČNI UMETNOSTI

nedelja, 9. maj, ob 15. uri, Park Tabor, pri vodnjaku

Pridružite se nam na vodenem ogledu s kolesi, na katerem bomo raziskovali ljubljansko ulično umetnost in iskali Invaderjeve mozaike in druge oblike street arta. 

Več


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Iz zbirke MGLC

Jo-ey Tang, The Manual
(Morava Books 14, 2012)
Zbirka umetniških publikacij

Priročnik FBI je z originalnimi mikroskopskimi in infrardečimi slikami postal knjiga poezije. Izklesano besedilo je meditacija površine in neskončno majhnega prostora nad in pod površino v iskanju dokazov.

Jo-ey Tang določa kroženje in odsotnost podob in predmetov ter življenjski cikel idej. Delo zavzema različne oblike fotografije, videa, kiparstva, slikarstva, zvoka, besedila in "samonastavljenih nalog", zajema številne razstave in se pogosto šteje za isto in novo delo v nenehnem procesu gradnje in odpovedi.

Publikacija je bila nagrajena s prvo nagrado na natečaju ROOKIE (junij 2012, www.r-o-o-k-i-e.com), ki so ga organizirali Mestna galerija Arsenal, Poznan in založba Morava. Knjižica ima trde platnice, 64 nepaginiranih strani in je tiskana v ofsetnem tisku v nakladi 350 izvodov.

-------

Milton Glaser, Dylan (1966, ofset)
Zbirka umetniških publikacij

Zgodba tega plakata, ki je bil dodatek Dylanovemu albumu Bob Dylan's Greatest Hits iz leta 1967, je sledeča. Znani pevec in skladatelj je imel hudo motoristično prometno nesrečo, ki ga je za dalj časa priklenila na posteljo, širile pa so se tudi novice o njegovi smrti. Zato je založba CBS, da bi ustvarila pozitivno publiciteto že omenjeni plošči, pri Miltonu Glaserju naročila ta posebni plakat kot prilogo albumu. Glaser je Dylana upodobil v profilu z bogatimi, barvno nasičenimi kodrastimi lasmi, ki odstopajo od ozadja. Intenzivne, skorajda psihedelične barve lahko razumemo tudi kot duha časa flower power generacije iz druge polovice 60. let 20. stoletja.

Več


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

Vabljeni k ogledu filma "Menedžer da sem? Sem"

V krajšem dokumentarnem filmu, ki govori o mednarodni vpetosti slovenske likovne scene, sta svoje poglede in spomine delila Živa Škodlar Vujić, dolgoletna kustosinja ljubljanskega grafičnega bienala, in Mitja Rotovnik, prvi direktor Cankarjevega doma, ki je poklicno in osebno spremljal prizadevanje svojega prijatelja Zorana Kržišnika. Njuna pripoved nas popelje skozi izredno dinamičen čas petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je Ljubljana oblikovala v kozmopolitsko kulturno središče. To dogajanje s kulturnozgodovinskega vidika osvetli dr. Aleš Gabrič, ki v filmu med drugim govori o razvoju menedžerske miselnosti pri nas in o pomenu mednarodnih kulturnih prireditev, ki še vedno odlikujejo kulturno dogajanje v Sloveniji.