S. M. S.

Predstavitev šestih izdaj revije S. M. S. iz zbirke MGLC

MGLC, Študijski kabinet, 31. 8. 2012–julij 2013

S.M.S. je šest heterogenih izdaj časopisa-revije, mapa multiplov, zbirka umetniških del različnih žanrov in medijev, kolektivno umetniško delo in izkušnja umetnikov, med katerimi zasledimo nekatera najpomembnejša imena 20. stoletja.

Leta 1968 jih je izdala založba The Letter Edged in Black Press I.n.c. Pobudnik projekta je bil ameriški surrealist William N. Copley (1919–1996). Navdihnjen z gibanjem fluxus je S. M. S. videl kot priložnost za preseganje klasičnih umetniških medijev in približevanje umetnosti vsakdanjemu življenju. Projekt je umetnikom, ki so se zbirali v stanovanju na Upper West Side na Manhattanu v New Yorku, zagotavljal prostor za delo in izdal vrsto multiplov, ki so jih zbirateljem prodali po naročilu. Revija S. M. S. je izhajala eno leto na vsaka dva meseca. Številke, obarvane z umetnostmi smermi od dade do pop arta, so vključevale različne umetniške medije od fotografij, risb, besedil do zvočnih posnetkov. Med skupaj triinsedemdesetimi umetniškimi deli jih je večina vizualnih in pisnih, nekatera pa vključujejo zvok v obliki gramofonskih plošč in magnetnega traku.

S. M. S. – kratica za Shit Must Stop – ponazarja tudi utrip šestdesetih let prejšnjega stoletja, željo umetnikov po osvoboditvi izpod diktata galerij, kustosov, kritikov in posameznih umetniških zvrsti.
Izdaje revije S.M.S. vključujejo dela številnih umetnikov: Christo, Marchel Duchamp, Walter de Maria, James Lee Byars, Meret Oppenheim, Ray Johnson, Man Ray, Joseph Kosuth, On Kawara, Lawrence Weiner, Roy Lichenstein, Claes Oldenburg, Yoko Ono, Dieter Roth, Richard Artschwager idr.
Izdaje revije S. M. S. so del zbirke MGLC. 

Kustosinja razstave je mag. Breda Škrjanec.

 

KUSTOSINJA MAG. BREDA ŠKRJANEC O RAZSTAVI 

 

Ogled razstave

Študijski kabinet MGLC, od ponedeljka do petka, 9.00–14.00
Predhodne najave na: t. 01 2413 800/805, breda.skrjanec@mglc-lj.si.   

Št. 1

sms_no_1.jpg

Sodelujoči: Irving Petlin, Su Braden, James Lee Byars, Christo, Walter de Maria, Richard Hamilton, Kaspar Koening, Julien Levy, Sol Mednick, Nancy Reitkopf, La Monte Young & Marian Zazeela

Št. 2

sms_no_2.jpg

Sodelujoči: Marcel Duchamp, Nicolas Calascm, Bruce Conner, Marcia Herscovitz, Alain Jacquet, Ray Johnson, Lee Lozano, Meret Oppenheim, Bernard Pfreim, George Reavey, Clovis Trouille

Št. 3

1989_no_3.jpg

Sodelujoči: John Battan, Aftograf, Enrico Baj, William Bryant, Dick Higgins, Joseph Kosuth, Ronnie Landfield, Roland Penrose, Man Ray, H.C. Westermann, Hannah Weiner, Terry Riley

Št. 4

1991_no_4.jpg

Sodelujoči: Robert Stanley, Arman, Paul Bergtold, John Cage, Hollis Frampton, On Kawara, Roy Lichtenstein, Lil Picard, Domenico Rotella, Robert Watts, Princess Winifred, La Monte Young, Marian Zazeela

Št. 5

1993_no_5.jpg

Sodelujoči: Congo, William Anthony, Wall Batterton, William Copley, Edward Fitzgerald, Neil Jenney, Angus MacLise, Bruce Nauman, Yoko Ono, Mel Ramos, Robert Rohm, William Schwedler, Diane Wakoski, Lawrence Weiner

Št. 6

no_0.jpg

Sodelujoči: Richard Artschwager, Ed Bereal, Dieter Roth, Betty Dodson, Ronoldo Ferri, John Giorno, Toby Mussman, Adrian Nutbeem, Claes Oldenburg, Mischa Petrov, Jean Reavey, Bernar Venet

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Cikel predavanj o parku Tivoli
Tivoli – umetnost z naravo

Tivolska arhitektura

četrtek, 18. oktober ob 18. uri,
vstopnina: 2 eur

predava: Ogla Paulič

Začetek arhitekturnega oblikovanja parka Tivoli je viden v grajski arhitekturi Tivolskega dvorca in dvorca Leopoldsruhe (današnji Cekinov grad). Kasneje se začnejo pojavljati stavbe, namenjene prostočasnim dejavnostim, predvsem športnorekreacijski objekti in objekti za razvedrilo. Ne smemo pa pozabiti niti na pomembne kulturne stavbe na robu Tivolija, ki so zaradi železniške proge žal odrezane od preostalega parka.


Grad Tivoli.
Foto: Matevž Paternoster. Arhiv MGLC.

Skrivno življenje knjig
Narava, družba, ljudje

sreda, 24. oktober, ob 18. uri,
brezplačno

"Človeštvo imam za tako pomembno, ker smo prva biološka vrsta od nastanka življenja pred več kot tremi milijardami let, ki na veliko izkorišča informacijo, da spreminja svet okoli sebe." 

James Lovelock, Težavna pot v prihodnost 

Kakšne spremembe se dogajajo na našem planetu glede na informacijsko nasičenost? V Evropi? Sloveniji? Lokalnih okoljih? 

Na vprašanja bodo na dogodku v ciklu Skrivno življenje knjig odgovarjali: Janez Markeš, Mitja Pucer in Ajda Pistotnik.
Pogovor vodi Nika Kovač.

VABLJENI V OTROŠKI ATELJE V USTVARJALNI CENTER ŠVICARIJA!

Vsak petek potekajo ustvarjalne delavnice, animacije in vodeni ogledi stavbe za otroke. Atelje brezplačno obratuje vsak petek od maja do novembra od 10. do 13. ure. Dejavnosti vodijo galerijske mentorice Petra DergancTina BocPetja Kolenko in Katja Kovše.

Svoj obisk lahko najavite na
e-naslov: petra.derganc@mglc-lj.si.

Za otroke v programu projekta Švicarija: skupnosta, umetnost in narava

HI HI HAA – poučna ustvarjalna srečanja za starše z dojenčki in malčki ter nosečnice in njihove partnerje, vodi umetnica in doula Martina Fukuhara Štirn

vsak petek dopoldne v oktobru od 10.00 do 11.30

Kosilo ne priplava po župci
Kuharija za začetnike

Kje: Bistro Švicarija, Ustvarjalni center Švicarija
Kdaj: ob ponedeljkih z začetkom ob 17. uri/prvič 22. oktobra

Delavnice potekajo od sredine oktobra do sredine novembra ob ponedeljkih z začetkom ob 17. uri in trajajo približno dve uri.

Vodi: Jasna Radovan, kuharska mojstrica Švicarije.
Prijave na 051/350 750, info@bistro-svicarija.si.
Kotizacija: 20 eur/srečanje. Udeležba je omejena na največ 5 oseb.

Predznanje ni potrebno in kar bomo skuhali, bomo tudi pojedli!

Program
22. oktober: zelenjavna enolončnica z ajdovo kašo, marelični cmoki
29. oktober: švicarski zrezek na posteljici dušene buče, gratinirane skutine palačinke
5. november: kostanjevi štruklji, panna cotta s sadjem
12. november: carski praženec z jabolčno čežano


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.


 

Matjaž Geder, Priprave na improvizacijo

17. 10.–11. 11. 2018

odprtje, sreda, 17. oktober,
ob 18. uri

Matjaž Geder je likovni pedagog na Osnovni šoliII Murska Sobotia Prav pedagoški poklic izrazito vpliva na njegov ustvarjalni svet, ki nenehno prehaja od neposredne in ilustrativne likovne govorice do kompleksnejših konceptualnih in simbolno zastavljenih podob. V svojih delih primerja rigiden šolski sistem, ki temelji na šablonskem in nekritičnem načinu razmišljanja, z odnosom do destigmatizacije duševnih bolezni, ki sta si v njegovih delih presenetljivo blizu. Na ogled je izbor del, nastalih v zadnjih letih, in serija novih tiskov, narejenih posebno za razstavo.


Matjaž Geder: Stopnicanje, 2018, monoprint, 66 x 100 cm.

Tematsko vodstvo po pregledni razstavi Rika Debenjaka

Sledi na papirju, platnu, steni kot intuitivno razumljen svet svojega časa

vodi Tatjana Pregl Kobe, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, pesnica, esejistka in pisateljica

torek, 23. oktober, ob 18. uri
vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno

Med najpomembnejšimi značilnostmi zgodnje umetniške izpovedi Rika Debenjaka je užitek slikanja, prenesen v barvno in oblikovno območje. Prefinjen grafik in tehnični perfekcionist je bil tudi odličen ilustrator.

Likovnik brez ponotranjenega posluha za pisano in pripovedno besedo le težko prevaja sporočila pripovedi v ilustracijo, in Riko Debenjak kot ilustrator je to pravilo potrjeval. Tudi zanj je bilo prepletanje besedne in likovne umetnosti nadvse pomembno in za uresničitev tega prepleta je našel veliko načinov. Z ilustracijo je izrisoval svet, takšen, kot ga je dojemal in čutil, in ne takšnega, kot naj bi bil.

Na svoj intuitivno ponotranjeni in samosvoj način je slikal tihožitja, pokrajino, lastno podobo, akte ter se kasneje, v svojem drugem slikarskem elementu, na osnovi likovnih spoznanj iz svojega virtuoznega grafičnega ustvarjanja na platnu spogledoval z abstrakcijo. Debenjak je ustvarjal izhajajoč iz barvnega realizma in tradicionalnih prvin, pri čemer je bila vsebina zanj vedno zelo pomembna. Liričen in večinoma mehek način njegovega slikanja, izbira barv, oblikovanje podobe, oblika in poteza še danes kažejo umetnikovo likovno občutljivost, a tudi čas, v katerem so slike nastajale.

Program tematskih vodstev ob pregledni razstavi Rika Debenjaka 


Riko Debenjak, ilustracija za knjigo Nikolaj V. Gogolj: Taras Buljba, 1948.