Postanite PRIJATELJ BIENALA

PRIJATELJ BIENALA leta 2019 prejme naštete ugodnosti:

• Prost vstop na vse razstave.
• Brezplačna strokovna ekskurzija.
Tokrat se bomo odpravili na gorenjski konec, natančneje v Škofjo Loko in okolico, in si ogledali grajske zbirke, Škoparjevo hišo, Groharjevo galerijo in kaščo z Miheličevimi deli.
Za konec bomo obiskali Visoko, Tavčarjev vir navdiha pri pisanju zgodovinskega romana Visoška kronika. Kmečki dvorec iz 17. stoletja leži v objemu okoliških gričev in gozdov nedaleč od Poljanske Sore. Za nekdanje Kalanovo posestvo se je od začetka 20. stoletja uveljavilo ime Tavčarjev dvorec, po slovenskem pisatelju in politiku Ivanu Tavčarju. Ob nekdanjem stanovanjskem objektu, v katerem so čudovita poročna dvorana in stalne razstave, stoji razsežno gospodarsko poslopje s tipičnim kozolcem – toplarjem. Na robu gozda je pisatelj postavil kapelico z družinsko grobnico, v kateri je tudi sam pokopan. V bližini stoji tudi markanten bronasti kip pisatelja, ki gleda proti svojemu rojstnemu kraju, Poljanam.
• Ogled grafičnega ateljeja izbranega umetnika.
V svoj atelje v Švicariji nas vabi Tanja Pak, umetnica in profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki je magistrirala na Kraljevem kolidžu za umetnost v Londonu. Posveča se kiparstvu, prostorskim umetniškim postavitvam in oblikovanju uporabnih predmetov. Njen najljubši medij je steklo, v katerem prenaša svoje zgodbe in občutenja, saj v njem vidi nenehen izziv prav zaradi njegove spremenljivosti in neulovljivosti. Pravi, da se s steklom nenehno iščeta in preizkušata. Razstavlja po vsem svetu, njena dela so uvrščena v mednarodne zbirke ter publikacije.
• Prednovoletna delavnica izdelovanja unikatnih novoletnih čestitk, ki jo vodi Admir Ganić, tiskarski mojster.
• Novoletna čestitka – mala grafika povabljenega umetnika.
• 30-odstotni popust pri nakupu vseh publikacij MGLC.
• 15-odstotni popust pri udeležbi na delavnicah in tečajih.
• 15-odstotni popust pri nakupu umetniških grafik.
• Če pridobite novega člana, prejmete grafiko iz naših ateljejev.
• Podaljšanje članstva vam prinese 10-odstotni popust.
• Darilo ob vpisu.
• 12-mesečna članarina: 25 €.
• 12-mesečna članarina za starejše od 60 let, mlajše od 14 let, dijake in študente: 15 €.

Klubu prijatelj bienala Mednarodnega grafičnega likovnega centra se pridružite tako, da izpolnite pristopno izjavo in ob predložitvi osebne izkaznice in dijaške/študentske izkaznice plačate članarino pri blagajni galerije v MGLC. Izkaznico prejmete na dom najkasneje v 14 dneh po včlanitvi ali jo prevzamete ob prvem obisku pri blagajni galerije v MGLC. Članska izkaznica velja eno leto od dneva včlanitve.

Prijavnica za Klub prijatelj bienala

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Vodstvo z refleksijo bienala: Vladimir Vidmar

Vladimir Vidmar, kurator, raziskovalec, pisec ter umetniški vodja Male galerije v Ljubljani, bo 17. septembra (z začetkom ob 17. uri) vodil po 33. grafičnem bienalu in se osredotočil na aktualna vprašanja satire, njene reprezentacije, identitete, politike, religije, družbenih norm.

Za ugledno International Biennial Foundation je reflektiral tudi letošnjo izdajo bienala. Preberite tukaj.

Vstopnina, vodstvo brezplačno.



Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

Predavanje: Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

Foto: Borut Kranjc.

Predavanje:

Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

torek, 24. septembra, ob 18. uri

MGLC – Švicarija

V sklopu celoletnega programa Švicarije, ki zasleduje moto skupnost, umetnost in narava in se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti, bo medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin pripravila predavanje z naslovom Kolaps Gutenbergove galaksije, ki se posveča zgodovini množičnih medijev. Množični mediji so se skozi čas spreminjali in prilagajali družbenim okoliščinam. Temu so podvrženi tudi danes, ko se spopadajo z vedno novimi tehnološkimi, strukturnimi in vsebinskimi izzivi. Klasični mediji se umikajo sodobnim platformam, s tem pa se spreminjajo tudi pogoji delovanja novinarjev.

O neresni znanosti v resni umetnosti

Četrtek, 26. 9. 2019 ob 18. uri v Veliki dvorani Švicarije


O neresni znanosti v resni umetnosti
Okrogla miza v organizaciji Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja KULA

Razpravljali bodo Alenka Pirman, Blaž Bajič, Rajko Muršič in Miha Horvat.


Vsaj na prvi pogled se zdi, da si etnografija in satira ne bi mogli biti bolj različni: prva teži k spoštljivemu opisovanju načinov življenja, razumevanju sveta s stališča ”domačina”, si prizadeva proizvesti novo vednost itn., druga z bolj ali manj odkrito norčavostjo protestira proti posamezniku, skupini, navadi ali sistemu. Pa vendar lahko obe opredelimo kot načina opisovanja oziroma prikazovanja resničnosti in – še več – trdimo, da resnico obravnavanih pojavov najbolje zagrabita v momentih fikcije, inherentne še tako stvarnim opisom. Če se je v umetnosti zgodil etnografski obrat, pa se v etnografiji oziroma antropologiji kot taki ni zgodil satirični obrat. Postavlja se naivno vprašanje – zakaj? So razlogi epistemološke narave, sta etnografija in satira konceptualno nezdružljivi? Se je antropologija samo-omejila iz etičnih razlogov? Ali etnografije satira ne zanima, jo po tihem zavrača zaradi njene implicitne politične drže? Obenem se postavlja še drugo naivno vprašanje – kaj, če sploh kaj, se lahko s satiro naučimo in kaj, če sploh kaj, lahko s satiro naredimo v svetu, za katerega se zdi, da je onkraj satire, ker je že satira samega sebe?