Šumov študijski seminar: Kriterij rojstva

 

sobota, 9. september, 11.00–17.00, Ustvarjalni center Švicarija

Šumov študijski seminar v MGLC se letos odvija v kontekstu 32. grafičnega bienala. Sklop predavanj bo zato namenjen premisleku o nekaterih pojmih, konceptih in kontekstih, povezanih s specifično strukturo, ki jo vpeljuje tokratna bienalna razstava »brez kuratorja«.

Prispevki bodo vprašanja rizomatskosti, samoorganizacije, kolektivnosti, samogenerativnosti, avtomatizacije, decentralizacije selekcije in podobnega odprli iz filozofskih, literarnih, (kulturno)političnih, ekonomskih, kuratorskih in drugih perspektiv.

Pripravil: raziskovalni kolektiv revije ŠUM (zanj Tjaša Pogačar) v sodelovanju z MGLC.
Sodelujejo: Izidor Barši, Marko Bauer, Jernej Kaluža, Kaja Kraner, Primož Krašovec, Domen Ograjenšek in Andrej Tomažin.

Program
11:00 zbiranje in uvodni nagovor (Tjaša Pogačar)
11:30–12:00 Jernej Kaluža: Brezbrižnemu Bogu
12:00–12:30 Primož Krašovec: Kritika kolektivnosti
12:30–13:00 Andrej Tomažin: Pesem kot genetska koda, pesem kot dizajn in pesem kot teror
13.00–13.30 pogovor z govorci (Marko Bauer)

Premor za kosilo

15:00–15:30 Kaja Kraner: „Osvobojeni avtomatizem“: nekaj produkcijskih specifik umetniškega polja
15:30–16:00 Domen Ograjenšek: Ekspresije
16.00–17.00 pogovor z govorcema (Izidor Barši) in zaključek seminarja

Povzetki prispevkov

Jernej Kaluža: Brezbrižnemu Bogu
Brezbrižnemu Bogu z začetka Detelove pesmi je vseeno za vse. V prispevku bi rad pokazal, kako je lahko tovrstna neselektivna pozicija produktivna ravno na diskurzivnih poljih, kjer je netolerirana, torej ravno na poljih, ki so sama utemeljena na strogi selekciji, kar zaobjema tako znanstveni kot kritični ali kuratorski diskurz. Vsa polja, ki temeljijo na ostri ločnici med zunanjostjo in notranjostjo, namreč kličejo po prekršitvi lastnih diskurzivnih pravil. Prek redefiniranja zunanje meje se vedno znova vzpostavljajo. Poskušal bom zagovarjati tezo, da je prav razpustitev diskurzivnih pravil (in ne njihova ponovna vzpostavitev) pogoj produkcije in progresije znotraj določenega diskurzivnega polja. Poskušal bom pokazati, zakaj (in pod katerimi pogoji) pozicija everything goes ni nekritična ali neznanstvena. Dober primer je lahko del sodobne umetnosti, ki navdih črpa ravno iz banalnosti in neselektivnosti, ki ju ponuja internet.

Primož Krašovec: Kritika kolektivnosti
Delovanje vsake tolpe (prijateljske, poslovne, politične) temelji na konsenzu – kot piše Brecht, je najpomembnejše, da se naučimo soglasja. Doseganje soglasja je proces, ki je v osnovi, na ravni čustvene energije, vampirski – umiriti in disciplinirati mora robne, moteče glasove in s tem povečati moč vodstva. Doseganje sklepov in strinjanje s programi pomenita uspešen prenos energije z roba tolpe v center. Moč centrifugalnih sil (sil ohranitve) se zmanjša sorazmerno s povečanjem moči centripetalnih sil (sil fragmentacije). Tolpa je socialna skupina, katere ključni namen in dejavnost sta samoohranitev in širjenje (Canettijeva množica). Trdnost strukture in nadaljevanje obstoja tolpe sta nadrejena temu, kar tolpa počne (ali reprodukcija je nadrejena produkciji), zato so tolpe, iz očitnih razlogov, sovražne begu/izhodu in nujno paranoidne. Moj prispevek bo poskus tako kritike tolpovske socialne dinamike (enotnost, kolektivnost, lojalnost) kot zagovora fragmentacije (oziroma sektašenja).

Andrej Tomažin: Pesem kot genetska koda, pesem kot dizajn in pesem kot teror
V prispevku se bom lotil vprašanja poezije skozi prizmo treh različnih praks ustvarjanja poezije. Pri vseh gre za razširitev področja poezije, obenem pa za vprašanje vzpostavitve položaja poetičnega teksta kot ksenoteksta, tj. nečesa, kar se odreče osnovnim predpostavkam poezije, da šele zares postane poezija. Zdi se, da tako kot sodobna umetnost tudi poezija ostaja zavezana poznemu Heideggerjevemu srečanju umetniškega in tehniškega, kjer umetnost predstavlja rešilno bilko pred popolnim gospostvom tehniškega, čemur se do neke mere zoperstavi Simondon, ko govori o poetični dimenziji sedaj že zastarale tehnologije TV antene. Bökova transplantacija pesmi iz pisave v DNK-zapis, kasneje vstavljen v bakterijo Deinococcus radiodurans, ki je zmožna preživeti v najbolj ekstremnih okoljih, tudi v vakuumu, šifrirana transformacija pesmi Amy Ireland v tridimenzionalne objekte, ki so postavljeni v korporativna in domača okolja, ter izpisovanje verzov Biblije na nebu glavnega protagonista Bolañovega romana Oddaljena zvezda Carlosa Wiederja so le trije principi umika, a obenem vztrajnega pojavljanja poezije: pesem kot genetska koda, pesem kot dizajn in pesem kot teror.

Kaja Kraner: „Osvobojeni avtomatizem“: nekaj produkcijskih specifik umetniškega polja
V prispevku bom poskušala izhajati iz letošnje izvedbe bienala, vendar nekoliko specifično; ne bom se namreč nanašala na končni razstavni produkt, ampak na domnevno drugačen način njegove produkcije oziroma vsaj poskus njegove drugačne produkcije. Ker ta v razstavnem produktu ni neposredno predstavljen, bom izhajala predvsem iz pogovora o procesu produkcije bienala (Galerija Škuc, 6. junija 2017). V pogovoru sta se izpostavila dva (kontradiktorna) poudarka, ki naj bi opisala poskus domnevno drugačnega pristopa. Na eni strani „dopustiti si delovati drugače“ prek odmika od klasičnega kuriranega pristopa z jasnim ciljem in načrtom, delitvijo vlog in delovnih zadolžitev in podobnim. Na drugi strani „prepustiti se avtomatizmu“, ki naj bi vodil ravno prek odpovedi projekciji cilja, izdelavi načrta, kako do tega cilja priti, in sledenja načrtu. Oziroma bolj konkretno: prepustiti se temu, da na podlagi izhodiščne minimalne procedure kolegija sodelavcev bienala (kot alternative kuratorju) stvari „stečejo svobodno“.

Domen Ograjenšek: Ekspresije
Sledeč konceptualnim interesom letošnjega bienala se prispevek loteva analize ekspresije, razumljene v njeni prekinitvi vezi z romantičnimi sopotniki (npr. personalizmom in avtenticizmom, izpostavljajoč vlogo subjekta kot avtorja), dobro poznanimi na polju umetnosti in kulture, ter postavljene v bližino pomenskih poudarkov, pogosteje prisotnih na polju mikrobiologije, predvsem genetike in embriologije, ki poudarjajo njeno produktivno ali celo produkcijsko plat.

Biografije sodelujočih

Izidor Barši je doktorski študent smeri Teoretska psihoanaliza na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V preteklosti je objavil članke in daljša besedila o filozofiji, umetnosti in arhitekturi v Tribuni, Mladini, Delu, Prazninah in drugje. V letih 2014–15 je bil urednik pri časopisu Tribuna, od leta 2013 je član uredništva revije Šum.

Marko Bauer je pisec.

Jernej Kaluža je diplomirani filozof in zgodovinar. Trenutno končuje doktorat iz filozofije in dela kot odgovorni urednik na Radiu Študent. Občasno piše tudi za druge medije in sodeluje na okroglih mizah. Aktiven je tudi v okviru Tovarne Rog.

Kaja Kraner je končala študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, nato pa nadaljevala podiplomski študij kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Piše prispevke s področja sodobne umetnosti, je urednica revije Šum in redaktorica oddaje Art-area na Radiu Študent. Do zdaj se je osredotočala predvsem na relacijo med umetnostjo, teorijo in politiko ter produkcijskimi okoliščinami sodobne umetnosti. Trenutno v okviru doktorskega študija raziskuje narative sodobne umetnosti v slovenskem prostoru.

Primož Krašovec je nekdanji raziskovalec na Pedagoškem inštitutu, prevajalec in pisec (Borec, Ekran) ter trenutno docent na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in član uredniških odborov revije Borec in založbe Sophia.

Domen Ograjenšek je pisec, raziskovalec, kurator ter kritik sodobne vizualne umetnosti. Je nekdanji član uredništva ŠUM, njegovega raziskovalnega kolektiva ter redaktor oddaje Art-area na Radiu Študent. Trenutno opravlja doktorski študij iz filozofije na Akademiji za likovno umetnost Dunaj.

Andrej Tomažin je pisatelj, novinar in kritik. Težišče njegovega raziskovanja je presek polj tehnologije in umetnosti. Piše o literaturi, teoriji, filmu in vizualni umetnosti za revije, kot so Kino!, Šum, Idiot in druge. Piše kratke zgodbe in romane. Na Radiu Študent vodi mesečno oddajo Otitis Media, ki raziskuje nove medije, umetnost, tehnologijo in softver v navezavi na različne filozofske deviacije, največkrat v obliki intervjujev. Živi v Ljubljani.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Mednarodni dan muzejev v Ustvarjalnem centru Švicarija

Vodstvo avtorice razstave Yasmín Martín Vodopivec po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava in vodje projekta obnove Švicarije Jerneje Batič

petek, 18. maj, ob 14. uri, brezplačno

Po večplastni razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava nas bosta popeljali vodja prenove Švicarije Jerneja Batič in avtorica projekta Yasmín Martín Vodopivec. Razstava, ki jo tvorijo štirje sklopi: ZgodovinaSpominski atelje Stojana BatičaArhitektura in Umetnost, nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela.

Sodelujoči umetniki na razstavi:
Nika Autor, Stojan Batič, Dragica Čadež, Jure Detela, Meta Grgurevič, France Gruden, Sergej Kapus, Janez Lenassi, Karel Plemenitaš, Karel Putrih, Drago Tršar, Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Bilal Yilmaz.

Prijazno vabljeni!


Atelje Stojana Batiča.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Skrivno življenje knjig, literarna omizja

sreda, 23. maj, ob 18. uri
Ustvarjalni center Švicarija, brezplačno

Knjiga Šopek Cankarjevih pisem odstira življenje Ivana Cankarja na Rožniku v letih, ko je postal pravi Ljubljančan. Bil je zvezdnik svojega časa, množično so ga obiskovali ugledni meščani pa tudi trume dijakov in študentov, s katerimi je rad neumorno klepetal. V tem času je nastalo nekaj njegovih najlepših del. Njegova stalna postojanka je bila tudi Švicarija. 

Na tretjem dogodku iz cikla Skrivno življenje knjig se bomo posvetili Ivanu Cankarju nekoliko drugače. Kako avtorja približati mlajšim generacijam? Je aktualen tudi v današnjem času? 

Gosta sta Marjetka Krapež, profesorica na Gimnaziji Vič, vodja literarnega kluba L'etažer in Andrej Koritnik, profesor na Osnovni šoli Prežihovega Voranca.
Moderatorka je Nika Kovač. 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

S fotoaparatom spoznavam poklice

JUTRI

odprtje: torek, 22. maj, ob 16. uri 
Predavalnica (pritličje MGLC)

Razstva je na ogled do nedelje,
3. junija.

Fotografska razstava S fotoaparatom spoznavam poklice je nastala v sklopu fotografskega projekta Skozi moje oči, ki ga že četrto leto zapored organizira Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana pod vodstvom Tanje Povšič in v sodelovanju s fotografinjama Tino Ramujkić in Polono Ponikvar.

David Lynch: Ogenj na odru

Torkova vodstva po razstavi

JUTRI

torek, 22. maj, ob 18. uri

Vsak torek maja in junija ob 18. uri in vsak torek julija ob 19. uri so v programu vodstva v slovenskem in angleškem jeziku.
Po razstavi vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Občasno bomo pripravili tudi vodstva z gosti; program spremljajte na: www.mglc-lj.si
Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno.

David Lynch je Slovenec
Okrogla miza o vplivu Davida Lyncha na slovensko identiteto

četrtek, 24. maj, ob 18. uri
Ustvarjalni center Švicarija, brezplačno

Ko je v javnosti završalo, da MGLC prireja razstavo Davida Lyncha v Ljubljani in pravzaprav prvo njegovo predstavitev kot likovnega umetnika v Sloveniji, je bilo prvo in edino vprašanje: »Pa on pride?« Na enem izmed pripravljalnih srečanj smo projekt predstavili tudi Marcelu Štefančiču, jr., ki pa je med drugim takoj našel odgovor na mnogokrat zastavljeno vprašanje: »Saj on je že tukaj!« Hipoma se je porodila ideja, da je David Lynch pravzaprav Slovenec. Koliko je torej Slovenca v Lynchu in koliko je Lyncha v Slovencu?

O tem in podobnih vprašanjih bomo razpravljali na okrogli mizi, na kateri bodo sodelovali gostje: Marcel Štefančič, jr., filmski kritik, televizijski voditelj in publicist; Mirt Komel, filozof, sociolog in pisatelj; Stojan Pelko, filozof in sociolog, in Ana Jovanović, filozofinja.

David Lynch, Ogenj na odru

13. 4.–29. 7. 2018

Prva predstavitev ameriškega režiserja, scenarista, fotografa, slikarja, glasbenika in grafika Davida Lyncha v Sloveniji. Razstava Ogenj na odru 
prinaša izbor sedemdesetih grafik v tehniki litografije, predstavitev pa zaokrožajo slike iz zasebnih zbirk, akvareli in izbor eksperimentalnih in animiranih filmov. S prepletanjem temačnosti in skrivnostnosti, ki se prelivata prek njegovega celotnega spektra umetnosti, se vzpostavlja lynchevsko vzdušje, ki mu v postavitvi razstave z odrsko logiko sledi
scenograf Branko Hojnik.

Kustos razstave je Božidar Zrinski.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Delavnica animacije v programu razstave Davida Lyncha za mlade 12+

nedelja, 13. maj, 11.00–14.00

Delavnica je brezplačna, obvezne prijave na lili.sturm@mglc-lj.si

Druženje, igriva ustvarjalnost in srečanje z velikanom filmske umetnosti! Vse to in še več se obeta na ustvarjalni delavnici animacije, ki jo v programu razstave David Lynch, Ogenj na odru namenjamo mladim 12+ ter tudi spremljajočim staršem.

Na razstavi si bomo v družbi galerijske mentorice Petre Derganc ogledali serijo petih kratkih animiranih in eksperimentalnih filmov, ki jih je ustvaril kultni režiser in vsestranski umetnik David Lynch. Obiskali bomo tudi Lynch Lab, galerijski studio, ki daje priložnost za aktiven in ustvarjalen odziv obiskovalcev. Sledila bo delavnica v tehniki stop animacije (snemanje sliko po sliko). Pod vodstvom mentoric Andreje Goetz in Jelene Dragutinović bomo ustvarili skupen animirani film. Tokratna delavnica je zadnja v seriji delavnic animacije v letošnjem šolskem letu, ki jih je izvajalo Društvo Slon na razstavah v MGLC.

Kako so videti izdelki, animirani kratki filmi, pa je mogoče videti na povezavah:

animirani film 32 grafičnega bienala: Kriterij rojstva

animirani film ob razstavi Boris Jesih, Povezave

Delavnica je tudi del nedeljskega dogajanja Čarobni dan v Tivoliju.

Vabljeni!


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

(Psihodramsko) Srečanje z Lynchem 

nedelja, 27. maj, 11.00–16.00, vstopnina 5 EUR (vstopnica za razstavo)

Izkustvena delavnica pomeni srečanje z glavnimi mislimi o ustvarjalnosti iz Lyncheve knjige Kako ujeti veliko ribo ob psihodramskih tehnikah. Namenjena je aktivnemu raziskovanju lastne ustvarjalnosti ob odigravanji (enactment). Bi se želeli (s tem, ko se postavimo v njihove vloge) srečati s svojim oceanom in velikimi in malimi ustvarjalnimi ribami v njem ali morda raje kar z Lynchem?

Psihodrama je po vsem svetu znana in v stroki uveljavljena akcijska skupinska psihoterapevtska metoda, ki jo je razvil Jacob Levy Moreno, njene tehnike pa se lahko uporabljajo tudi zunaj psihoterapije v umetniškoustvarjalne in druge namene. Osnovna lastnost psihodrame je odrsko odigravanje notranjega sveta in življenjskih situacij posameznika. Psihodrama vzpodbuja ustvarjalno mišljenje, da bi posameznik prevzel iniciativo in našel nove, boljše odzive na situacije, ki se mu ponavljajo. V psihodrami je dobrodošel vsak, ki se želi ob igri srečevati s sabo in z drugimi.

Delavnico vodi Tomi Janežič, gledališki režiser in izredni profesor na AGRFT.

Delavnica bo potekala v dveh delih z enim odmorom. Udeleženci morajo biti prisotni od začetka do konca. Število prijavljenih je omejeno. Obvezne prijave do zapolnitve mest na lili.sturm@mglc-lj.si.

Vabljeni!


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.