Helena Tahir, Nekje blizu

31. 01. 2020 - 08. 03. 2020
780x440/helena_tahir_0029_crop_web.jpg
Helena Tahir, Grafika (2) iz serije Poetika otroštva, 80 x 150 cm, barvni linorez in ročni tisk na filc, 2018.

Helena Tahir predstavlja najmlajšo generacijo umetnic in umetnikov, ki načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti klasičnih grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko pri nas. Je izrazita risarka, kar ji omogoča izjemno natančne priprave na gostobesedne vizualne pripovedi, največkrat udejanjene v tehniki linoreza. Klasična grafična tehnika odvzemanja materiala matrici omogoča umetnici, da se posveti vsakemu motivu posebej, kar se odraža na presenetljivih detajlih, vidnih šele na odtisu. Že na prvi pogled je jasno, da so grafike in risbe Helene Tahir rezultat skrbnih priprav in dolgotrajnega procesa dela, ki je nemalokrat tudi fizično utrujajoče in zahteva posebne produkcijske pogoje. Umetnica se osredotoča na figuraliko in z njo vztraja ter tako ustvarja namensko nasičenost likovnega polja z raznimi predmeti in upodobitvami ljudi, predvsem otrok, v izmišljene domišljijske kombinacije, rebuse in pripovedne kolaže. Motive pogosto najde v starih revijah, časopisih in knjigah, iz katerih jih premišljeno izbira in vstavlja v nove kontekste in ustvarja nova vsebinska in domišljijska okolja. Izstopajo podrobnosti, ki niso upodobljene naključno, temveč so izbrane premišljeno in kompozicijsko pravilno umeščene. Grafike so kot kolaži, sestavljeni iz različnih matric, raznih vzgibov, asociacij in pomenskih zaključkov. So arhaična podoba današnjega časa, ko informacije, simboli in podobe tako rekoč lebdijo nekje blizu in nas nagovarjajo. Prav vse se zdi pomembno, a če v svetu, polnem vizualnih dražljajev, te izločimo ali jih preprosto spregledamo, jim na grafikah Helene Tahir ne moremo ubežati, saj nas tako kompozicija kot tehnično mojstrstvo zapeljeta v vizualno igro raziskovanja upodobljenega.

Tiskanje grafik z žlico je zanimiva procesualna nadgradnja, s katero matrico v maniri slikanja s čopičem ali drgnjenja s svinčnikom prenese na papir ali tekstil. Delno zaradi objektivnih pogojev, delno pa je izbira takšnega načina odtiskovanja zavestna odločitev, ki poudarja proces dela in nastanka končne podobe ter smiselno zaokroži povezavo med risanjem, tiskanjem in grafičnim listom. Poseben je tudi njen odnos do matrice, ki ni zgolj površina za odtiskovanje, temveč kaže raznovrstne možnosti obdelave, graviranja in vrezovanja, odvzemanja materiala z različnimi tehnikami, s pomočjo katerih zaživijo motivi formalno in estetsko raznovrstno. Matrico preizkuša tudi s frotaži, s katerimi preverja kakovost morebitnega odtisa in z natančnim kadriranjem ustvarja nova povsem abstraktna samostojna dela.

Helena Tahir se je pri ustvarjanju zavezala detajlom, ki jih najbolje izrazi z risbo v tehniki barvnega svinčnika, s katero poudari tudi najmanjše podrobnosti in barvne nianse, tehnika risanja pa pogosto spomni na visokokakovostni industrijski tisk in knjižno reprodukcijo. A posebno mesto v njenem ustvarjalnem opusu imajo risbe s svinčnikom, na katerih se spominja pogledov, situacij in okolja Jesenic, kjer je odraščala. Značajska in na trenutke ekspresivna risba odlično dopolnjuje motive temačnih in zapuščenih ulic, industrijskih objektov, pogledov na blokovska naselja in druge urbane sredine nekoč cvetočega industrijskega mesta. A v njih ni kritike današnjega stanja, temveč nostalgičen spomin na preteklost, polno otroške igre in nenehnega raziskovanja.

Njene grafike in risbe v vsesplošnem pluralizmu sodobnih likovnih pristopov izstopajo zaradi rahlo nostalgičnega in romantičnega gostobesednega vizualnega pripovedovanja, zato moramo stati nekje blizu njih, da lahko natančno pregledamo motivni zaklad, ki nam ga ponujajo, vendar nam ni jasno, točno kje in kdaj, da bi ga lahko povsem razvozlali in razumeli. Nekje blizu sta prostor in čas, ki sta nam znana, a ju kljub temu ne moremo nedvoumno in natančno opredeliti, saj izhajata iz neke vrste fantastične fragmentarne brezčasnosti, v kateri se nam prepoznavne podobe največkrat poljubno in brez pravega razloga sestavljajo v nove časovne in prostorske dimenzije.

Kustos: Božidar Zrinski