ARHITEKTURA SANJ, Muzeum – 25 let

21. 10. 2020 - 20. 11. 2020
440h/stol_lo_scrittore_foto_egon_kase_1995_04.jpg
Stol, Lo scrittore. Foto: Egon Kaše. Arhiv Muzeum.

Razstavo z naslovom Arhitektura sanj sestavljajo tri enote, ki povezujejo Desni atrij Mestne hiše s postavitvijo v parku Tivoli in razstavo italijanske umetnice Silvie Mariotti v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Tridelni razstavni projekt v sklopu praznovanja 25-letnice delovanja zavoda Muzeum naslavlja prostorsko postavitev Barka v Desnem atriju Mestne hiše, sopostavljena eksponata Stol in Knjiga v parku Tivoli in dela povabljene umetnice Silvie Mariotti, ki se ob jubileju zavoda Muzeum predstavlja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Barka
prostorska postavitev
Desni atrij, Mestna hiša

V prostor je položen masiven lesen okvir, v katerega je zajeta voda. Na vodni gladini so v enakomernih intervalih razporejene makete. Kamnita polja, ki označujejo mesta predstav, kreirajo nove pokrajine figur v času in vzpostavljajo različna prerazporejanja prostorov, medprostorov in srečevanj. Referenčni prostor za prostorsko postavitev z maketami je vizualni projekt zavoda Muzeum z naslovom Trilogija Teorija odprto I.–III., ki je bil izveden v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane in Galerijo Kapelica 2002–2003.

Postavitev Barka zajema ikonografijo iz predstav:
Čriček v pesti, produkcija: Muzeum Ljubljana, koprodukcija: Viba film, Cerkev Sv. Jožefa, 1994Režija in scenografija: Barbara Novakovič, zasnova, gib in ples: Barbara Novakovič, Ivan Peternelj, kostumografija: Ema Kugler, Tanja Lakovnik, oblikovanje svetlobe: Sven Pepeonik
Lo Scrittore, produkcija: Muzeum Ljubljana, koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, 1995
Zasnova, režija in kostumografija: Barbara Novakovič, strokovna sodelavka za likovno umetnost: Helena Pivec, scenografija: Aljoša Kolenc, oblikovanje svetlobe: Miran Šušteršič, nastopajoči: Ivan Peternelj, Petra Govc, Mateja Rebolj, Sanja Nešković Peršin, Janja Majzelj, Sandi Pavlin
Deklica in kontrabas, produkcija: Muzeum Ljubljana, koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče, 1998
Zasnova, režija in kostumografija: Barbara Novakovič, scenografija: Aljoša Kolenc, oblikovanje svetlobe: Igor Berginc, nastopajoči: Draga Potočnjak, Neda Rusjan Bric, Damjana Černe, Sanja Nešković Peršin
Paracelsus in Frankenstein, produkcija: Muzeum Ljubljana, koprodukcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, 1999
Zasnova in režija: Barbara Novakovič, dramaturgija: Tomaž Toporišič, scenografija: Rok Oman, kostumografija: Alan Hranitelj, oblikovanje svetlobe: Miro Janežič
nastopajoči: Mateja Rebolj, Sanja Nešković Peršin, Petra Govc, Barbara Novakovič
Muzej pisem, produkcija: Muzeum Ljubljana, koprodukcija: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, 2013
Zasnova in režija: Barbara Novakovič, scenografija in oblikovanje svetlobe: Uroš Rustja, kostumografija: Alan Hranitelj, nastopajoči: Sanja Nešković Peršin, Petra Govc

Fontana z naslovom Knjiga in eksponat Stol bosta sopostavljena v parku Tivoli v neposredni bližini Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Knjiga
fontana
Park Tivoli, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana

Fontana je nastala na podlagi citatov iz raziskav, izvedenih v petindvajsetletnem obdobju scenske poetike zavoda Muzeum. Knjiga je vezni element predstav in postavitev iz prvega obdobja delovanja (predstave: Čriček v pesti, Lo Scrittore, Deklica in kontrabas, Knjižnica pisem, Srajca Sv. Frančiška). Obenem je za Muzeum značilna tema preizpraševanja kulturne dediščine (2015–2020) z opiranjem na literarna dela Alberta Manguela (Zgodovina branja, Knjižnica ponoči) in Umberta Eca.

Fontana­ Knjiga je vir zapisa ali besed, ki se pretakajo po površini listov in ustvarjajo poetične reminiscence na izvir in svežino misli. Knjiga je neposredno povezana z vodo; voda je potrebna v procesu njenega materialnega nastanka, pri izdelavi papirja, ki je v zahodnem svetu osnova knjižnega bloka, nosilca misli in zapisa. Optimalno razmerje vode in papirja je bistveno tudi v nenehnem boju s časom: papir v konservatorsko-restavratorskih postopkih perejo, iz listov izpirajo nečistoče, madeže in razgradne produkte celuloze in na ta način podaljšujejo življenje knjig. Restavratorstvo odigra odločilno vlogo tudi pri poplavah in drugih nesrečah, ko obstoju knjige preti uničenje (ob poplavi knjižnice v Firencah leta 1966 so sušili knjige na razpetih vrveh po mestnih ulicah, požigi knjig v času vojn, potresi).

Stol
Park Tivoli, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana

Stol je predimenzioniran scenski element iz predstave Lo Scrittore, ki se opira na temo srednjeveških gest, vpetih v sanjarijo pisarja. Pisava se razpira v mikro in makro svetovih slikanja inicial in zapisovanja besedil. Pisarjev stol je narejen iz lesa in obložen s knjižnimi listi iz betona. Eksponat je v kontekstu razstave redifiniran tako, da preči znakovni kod med objektom, ki je namenjen sedenju, in knjigo – objektom/nosilcem branja.

Silvia Mariotti: Not at first glance
razstava
Kuratorica: Aurora Fonda, A plus A galerija, Benetke
Mednarodni grafični likovni center

Razstavo sestavljajo veličastna prizorišča, ki jih navdihuje narava in z njo povezani svetovi. Resničnost in fikcija se prepletata, da bi dali prostor ponovni interpretaciji krajev v naši domišljiji. Tako resnični kot tisti kraji od drugod, črpajo povezave z zgodovino ali pa nas preprosto zavajajo, da obstajajo.

Potovanje, ki se ustvari preko dveh umetniških del Aria buia, izhaja torej iz povezave z resničnim svetom ter prikazuje abstraktne in zelene plasti, vendar obenem v svojih mračnih kotičkih skriva tragične dogodke ljudi iz preteklosti. Arhaična privlačnost do narave vodi moje zanimanje k metaforičnem popotovanju, ki se iz oprijemljive resničnosti premakne na domišljijsko raven. Tako se ustvari neobstoječa pokrajina na robu resničnosti: Boutade.

Ta nova podoba zaživi z zbirko Volumi notturni preko sinteze oblik in barv v temnih tonih, ki se nato združijo v esencialno abstrakcijo Gauzy zelene, kjer se odsevi in prosojnost prepletajo s svetlobo in skoraj imitirajo vtisnjeno sled v naši mrežnici.

Silvia Mariotti (1980, Milano) je marca leta 2005 diplomirala iz slikarstva na Akademiji likovnih umetnosti v Urbinu (IT) in leta 2008 iz vizualnih umetnosti. Stalnica njenih raziskav je analiza okolja tako s sociološkega kot tudi s historičnega vidika. Skozi fotografijo in njene številne možne reprezentacije poskuša najti obstoječe povezave v realnosti s tem, da podobi vrača sugestije, občutja in izkušnjo. V letu 2013 je prejela najvišje priznanje v kategoriji X, Nagrado Celeste za fotografijo. Leta 2016 je bila izbrana za umetniško rezidenco FAAP v São Paulu in bila tudi finalistka XI edicije za Talent Prize v Rimu. V letu 2017 je bila izbrana za drug rezidenčni program v São Paulu, Uberbau House. Razstavljala je v različnih galerijah in javnih prostorih  vključno z Muzejem sodobne umetnosti (Il Museo d'Arte Contemporanea), Lissone, v Fondaciji Fabbri (Fondazione Fabbri), Pieve di Soligo (IT), Vili Manin v Passarianu (IT), Muzeju sodobne umetnosti-Macro (Museum Macro) v Rimu in v Palazzo Ducale v Urbinu. Leta 2019 jo je GNAM - Galleria Nazionale d'Arte Moderna e Contemporanea; Nacionalna galerija moderne in sodobne umetnosti v Rimu izbrala za dobitnico nagrade Level 0 na umetniškem sejmu Art Verona.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Arhitektura sanj
Muzeum – 25 let

razstava
Barka, Knjiga, Stol

Koncept: Barbara Novakovič

Avtorici: Barbara Novakovič in Meta Kojc
Izdelava maket: Barbara Novakovič, Meta Kojc, Uroš Rustja, Boris Račič s.p.
Strokovno svetovanje: Meta Kastelic
Fotografija in oblikovanje promocijskega gradiva: Mojca Gorjan
Izdelava podstavka: Acrytech Pečenko
Tehnična podpora in izdelava scenskih elementov: Miha Zupan

_____

Barbara Novakovič (1963, Celje) je režiserka, producentka in kustosinja. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala sociologijo kulture in umetnostno zgodovino. Študij dramske igre na Akademiji za gledališče, film in televizijo v Ljubljani je zaključila leta 1993, ko je ustanovila gledališče Muzeum in se odločila ustvarjati v svobodnem poklicu. Pripravlja avtorske predstave in opaznejše mednarodne razstave. V obdobju 1993–2000 je izpeljala niz šestih avtorskih projektov, konceptualni projekt Gledališče MUZEUM, zasnovan kot raziskava razmerij: slika-beseda, prostor-čas, gib-gesta, glasba. Leta 1995 je Barbara Novakovič ustanovila Muzeum, zavod za umetniško produkcijo, posredovanje in založništvo. Ob svojih avtorskih projektih je bila producentka številnih prvih gledaliških projektov avtorjev iz različnih ustvarjalnih področij (ples, arhitektura, vizualne umetnosti, film, teorija).

Meta Kojc (1983, Slovenj Gradec) je leta 2007 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost na smeri restavratorstvo. Od leta 2007 je zaposlena v Narodni in univerzitetni knjižnici. Na področju restavriranja papirja, zgodovine knjige in knjižnih vezav se je izobraževala na Institut für Papierrestaurierung na Dunaju, pri profesorju Nicholasu Pickwoadu ter Christopherju Clarksonu. V letu 2011 se je dodatno izobraževala na oddelku grafike pri prof. Logarju na ALUO. Deluje v polju restavriranja knjig in gradiva na papirju. Vodi delavnice izdelave različnih knjižnih vezav. Na področju sodobne scenske in vizualne umetnosti je sodelovala z Majo Smrekar, Barbaro Novakovič, Natašo Berce in Draganom Živadinovom.