MGLC - Mednarodni grafični likovni center

Fair Game

Nathalie Du Pasquier, ena od ustanovnih članic ikoničnega italijanskega oblikovalskega kolektiva Memphis Group, se je najprej uveljavila z živimi, vpadljivimi grafikami in potiskanim tekstilom, ki izhajajo iz umetničinega eklektičnega samoizobraževanja. Od poznih osemdesetih let naprej se Nathalie Du Pasquier osredotoča predvsem na slikarstvo, ki ji omogoča nadaljnje razvijanje zamisli kolektiva o »okrašeni površini«. S svojimi slikami in instalacijami ruši večrazsežnostne načine reprezentacije in si pogosto privošči nemogoča prekrivanja perspektiv. Njene kompozicije, ki se spogledujejo z abstraktnostjo, so v resnici izdelane na osnovi maket, ki jih izdeluje sama iz preprostih lesenih geometrijskih teles ali vsakdanjih gospodinjskih predmetov, kot so čajniki, opeke ali steklenice. Z igrivo, očarljivo in vizualno neukročeno arhitekturno intervencijo in kompozicijsko razporeditvijo spreminja razstavni prostor v niz mikrookolij, v katerih se prepletajo slike, grafike, risbe, stenske poslikave, tapete in kiparske konstrukcije.

Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja

Razstava je sestavljena iz dveh delov, prvi z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih je posvečen japonski grafiki sedemdesetih let in je nastal v organizaciji Japonske fundacije, drugi, dokumentarni, pa je naslovljen Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja in sta ga pripravila Gregor Dražil in Nevenka Šivavec.

Potujoča razstava Fotografske podobe in materialnost z izborom najreprezentativnejših avtorjev predstavlja smernice v japonski grafiki sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo zlato obdobje grafičnega medija na Japonskem. Na razstavi so atraktivni avtorji, ki so bili večkrat nagrajeni v mednarodnem prostoru in tvorijo jedro modernistične in avantgardne scene sedemdesetih let.

Dokumentarna razstava Japonska, Jugoslavija, grafični bienale pa osvetljuje enega od mnogih družbeno-umetnostnih poglavij, povezanih z zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala. 

Riko Debenjak, pregledna razstava

Riko Debenjak se je uveljavil kot vodilni predstavnik sodobne eksperimentalne grafike, predvsem
pa je pomembno njegovo uvajanje barvne grafike v vseh tehnikah. Ob grafikah so na razstavi predstavljena tudi druga umetnikova dela: risbe, slike in ilustracije.

Alja Košar, Točka

Alja Košar se s tehnično usposobljenostjo, potrpežljivo pripravo in natančno izvedbo predano loteva raziskovanja izraznih možnosti globokega tiska. Z izrazito likovnima elementoma, točko in linijo, ustvarja samosvoj likovni svet in ga v novejših delih nadgrajuje z uporabo barve. Sprva je bila premišljena barvna paleta le v risbah, kasneje pa jo je prek točk in linij prenesla v grafiko. Na razstavi je predstavljen izbor grafik, nastalih v zadnjih dveh letih, ter nekaj grafičnih del, narejenih posebno za to razstavo v Grafičnih ateljejih Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Matjaž Geder, Priprave na improvizacijo

Matjaž Geder (1976) je likovni pedagog na osnovni šoli v Murski Soboti. Prav pedagoški poklic izrazito vpliva na njegov ustvarjalni svet, ki nenehno prehaja od neposredne in ilustrativne likovne govorice do kompleksnejših konceptualnih in simbolno zastavljenih podob. V svojih delih primerja rigiden šolski sistem, ki temelji na šablonskem in nekritičnem načinu razmišljanja, z odnosom do destigmatizacije duševnih bolezni, ki sta si v njegovih delih presenetljivo blizu. Na ogled je izbor del, nastalih v zadnjih letih, in serija novih tiskov, narejenih posebno za razstavo.

Tina Mohorović, Anonimi

Grafike Tine Mohorović zaznamujeta prepričljiva narativnost in tehnična dovršenost odtisa,
zato v marsičem spominjajo na dela starih grafičnih mojstrov, seveda s pomembno razliko,
a umetnica svoja kontekstualna izhodišča išče predvsem v osebnih izkušnjah zaznavanja sodobnega okolja in družbe, ki jo obkrožata.

Boris Jesih, Povezave

Boris Jesih (1943) se je umetniško uveljavil konec šestdesetih let v krogu ekspresivnih figuralikov. Pod vplivom poparta se je z geometrijskim preoblikovanjem vsakdanjih predmetov odzival na značilnosti »oglaševalske«, trendovske umetnosti, kasneje pa se je usmeril predvsem v krajinarstvo (po načelih hiperrealizma in konceptualizma), na podobe v pastelnih barvah in črtkasti zgradbi. Kot grafik se odlikuje v tehnikah visokega in ploskega tiska, z vrhuncem v barvni litografiji. Pregledna razstava opusa Borisa Jesiha s poudarkom na grafiki in delih na papirju je prva umetnikova razstava tega tipa. Kot nagrajenec 13. mednarodnega grafičnega bienala leta 1979 (posebna nagrada za mladega avtorja) je opozoril nase s serijo litografij, katerih nabor imamo v zbirki MGLC. Ob litografijah so predstavljena tudi druga njegova dela, risbe, slike, fotografije, s katerimi poudarjamo povezave v njegovem ustvarjalnem procesu in med njegovimi deli. Nekatera Jesihova zadnja dela so razstavljena prvič.

Kustosinja: mag. Breda Škrjanec