Julija v MGLC in Ustvarjalnem centru Švicarija

V mestnem parku smo tudi letos poskrbeli za razvajanje duha in telesa, saj Poletje v Tivoliju tople in brezskrbne poletne večere že tradicionalno napolnjuje z bogatim kulturnim dogajanjem. Program Poletja v Tivoliju je stkan med Gradom Tivoli in Ustvarjalnim centrom Švicarija, kjer je mogoče uživati v kantavtorski glasbi in glasbenih večerih sodobne glasbe, v umetniških dogodkih in vodstvih ter filmskem ciklu, katerih rdeča nit bo ustvarjanje mostov med posameznikom in skupnostjo ter skupnostjo, umetnostjo in naravo.

Torkovi glasbeni večeri
Ob torkih: 3., 10., 17., 24. julij, 19.00–21.00
19.00–20.00: Javno vodstvo po razstavi Davida Lyncha, Ogenj na odru v angleškem in slovenskem jeziku
18.00–21.00: Podaljšan ogled razstave Davida Lyncha, Ogenj na odru in STOP AND GO, Umetnost animiranih GIF-ov
20.00–21.00: Pinelina dnevna soba v parku s koncerti americane
•Mednarodni grafični likovni center

Daniel Vezoja
3. julij
Brežičana navdihuje glasba iz delte Mississippija in Memphisa.

Enrico Cipollini
10. julij
Italijanskega glasbenika, čigar korenine segajo globoko v blues in country, bo spremljal violinist Fabio Cremonini.

Vladimir Kuzman
17. julij
Pevec in kitarist iz Buj je pred leti napisal glasbo za film Norega se metek ogne in zanjo prejel nagrado
za najboljšega kantavtorja hrvaškega HGF Demo Festivala.

Jakob Kobal
24. julij
Jakob Kobal ima za seboj igranje v punk bandu, nastope na festivalih Eurosonic in Ment in je avtor ene najbolj predvajanih skladb na Valu 202 lanskega leta.

Izbor: Rok Košir.
V sodelovanju s Pinelino dnevno sobo.
Vstopnina za razstavo Davida Lyncha: 5 eur, 2,5 eur.
Koncerti: brezplačno.

PerformansNAPOVEDANI PERFORMANS ODPADE
SONGI III/XII
Torek, 31. julij
•Plečnikov avditorij
Songi so performativne gibalno-slikovno-zvočne kompozicije, ki se odvijajo v tivolskem parku. So most med
umetnostjo in naravo, saj v obliki umetniške intervencije odpirajo dojemljivost za tisto, kar je v naravi prisotno, a
morda ni vidno.
Avtorica: Mala Kline, v sodelovanju s Petro Veber.
V sodelovanju s Pekinpah in 0090 Antwerpen.

Četrtkovi večeri sodobne glasbe
Ob četrtkih: 5., 12., 19., 26. julij, 20.00–22.00
20.00–21.00: Javno vodstvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava v angleškem in slovenskem jeziku
21.00–22.00: Koncerti sodobne elektronske in hibridne glasbe
•Ustvarjalni center Švicarija

V veliki dvorani Ustvarjalnega centra Švicarija se vsak julijski četrtek odvijajo koncerti sodobne glasbe, ki sega od elektronskih do povsem hibridnih usmeritev, temelječih tako na reciklaži kot na virtuozni avtorski inovaciji. Predstavljajo se domači glasbeni ustvarjalci in skupine, ki trenutno sodijo med pomembnejše predstavnike nekonvencionalnih žanrov sodobnih godb.

Luka Prinčič
5. julij
Ambientalna elektronika veterana domače elektronske scene in večmedijskega umetnika, ki se z združevanjem različnih izrazov spretno izmika žanrskim umestitvam.

Christian Kroupa
12. julij
Žanrsko nedefiniran zvočni kolaž raznolikih virov in bogatih odtenkov, ki vijuga med eksperimentalno elektroniko, dronom, noisom in glitch izraznostjo. 

Futurski 
19. julij
Atmosferična in melanholična senzibilnost nostalgičnega sint-popa, ki ga zaznamujeta docela sintetični zvok in mehek preplet sintovskih, kitarskih, tolkalnih in vokalnih elementov.

Kukushai 
26. julij
Prefinjena minimalistična kombinacija jazzovskih, klasičnih, pop in punkoidnih elementov, ki jih v enovito celoto povezujejo prefinjeno aranžirani dialogi med tolkali, klavirjem in vokali.

V sodelovanju z Radiem Študent.
Brezplačno.

Filmski cikel: Filmi v gozdu
•Filmski cikel ob nedeljah: 8., 15., 22., 29. julij, 21.00–23.00 +
•Ploščad Ustvarjalnega centra Švicarija

8. julij
21.00: Filmski aperitiv: Cosimo Miorelli

21.30–23.00: Kenjac (In memoriam Nebojša Glogovac)
2009, hrvaški

Piše se leto 1995, čas vojne operacije Nevihta (Oluja), ko se Boro s svojo ženo Jasno in sinom Luko po sedmih letih vrača v domovino. Močno si želi videti svojega brata, ne pa tudi svojega očeta, ki ga obsoja za materino smrt.

15. julij
21.00: Filmski aperitiv: 'КУКЛА' (Kukla)

21.30–23.00: Wild Roses
2017, poljski

Eva se vrne iz bolnišnice domov in naleti na odtujene odnose. Vmes izvemo za njeno afero in vzrok bivanja v bolnišnici: Eva je rodila in dala otroka v posvojitev. Sedaj ga hoče nazaj.

22. julij
21.00: Filmski aperitiv: Federmeister

21.30–23.00: Twilight Portrait
2011, ruski

Dobro preskrbljena socialna delavka Marina, ki ima ljubečega moža in zavidljivo stanovanje, po posilstvu policistov postane sramotna različica same sebe.

29. julij
21.00: Filmski aperitiv: Delirium Tremens Band

21.30–23.00: Les Ogres
2015, francoski

Zgodba pripoveduje o potujočih igralcih, ki se selijo iz mesta v mesto. Zaplet napove skorajšnje rojstvo otroka in vrnitev nekdanjega ljubimca, ki obudita stare rane, za katere smo mislili, da so zaceljene.

V mesecu juliju so nedelje v Ljubljani malo drugačne. Zvečer se srečamo na gozdni meji mesta, v legendarni Švicariji. Najprej nazdravimo in s tem simbolično okrepimo skupinskega duha, nato pa se prepustimo ogledu filma na prostem. Vsak film je poseben, v skladu z energijo tega magičnega prostora. Sledi družabni digestiv. Omamljeni od umetnosti se posvetimo potešitvi osnovnih človekovih potreb; potreb po hrani, pijači, varnosti, druženju in ljubezni.
Izbor: Jan Cvitkovič, režiser.

Vstopnina za razstavo Davida Lyncha: 5 eur, 2,5 eur. Razstava STOP AND GO – Umetnost animiranih GIF-ov, javno vodstvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava, koncerti, performans in filmi brezplačno.           

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Cikel predavanj o parku Tivoli
Tivoli – umetnost z naravo

Tivolska arhitektura

četrtek, 18. oktober ob 18. uri,
vstopnina: 2 eur

predava: Ogla Paulič

Začetek arhitekturnega oblikovanja parka Tivoli je viden v grajski arhitekturi Tivolskega dvorca in dvorca Leopoldsruhe (današnji Cekinov grad). Kasneje se začnejo pojavljati stavbe, namenjene prostočasnim dejavnostim, predvsem športnorekreacijski objekti in objekti za razvedrilo. Ne smemo pa pozabiti niti na pomembne kulturne stavbe na robu Tivolija, ki so zaradi železniške proge žal odrezane od preostalega parka.


Grad Tivoli.
Foto: Matevž Paternoster. Arhiv MGLC.

Skrivno življenje knjig
Narava, družba, ljudje

sreda, 24. oktober, ob 18. uri,
brezplačno

"Človeštvo imam za tako pomembno, ker smo prva biološka vrsta od nastanka življenja pred več kot tremi milijardami let, ki na veliko izkorišča informacijo, da spreminja svet okoli sebe." 

James Lovelock, Težavna pot v prihodnost 

Kakšne spremembe se dogajajo na našem planetu glede na informacijsko nasičenost? V Evropi? Sloveniji? Lokalnih okoljih? 

Na vprašanja bodo na dogodku v ciklu Skrivno življenje knjig odgovarjali: Janez Markeš, Mitja Pucer in Ajda Pistotnik.
Pogovor vodi Nika Kovač.

VABLJENI V OTROŠKI ATELJE V USTVARJALNI CENTER ŠVICARIJA!

Vsak petek potekajo ustvarjalne delavnice, animacije in vodeni ogledi stavbe za otroke. Atelje brezplačno obratuje vsak petek od maja do novembra od 10. do 13. ure. Dejavnosti vodijo galerijske mentorice Petra DergancTina BocPetja Kolenko in Katja Kovše.

Svoj obisk lahko najavite na
e-naslov: petra.derganc@mglc-lj.si.

Za otroke v programu projekta Švicarija: skupnosta, umetnost in narava

HI HI HAA – poučna ustvarjalna srečanja za starše z dojenčki in malčki ter nosečnice in njihove partnerje, vodi umetnica in doula Martina Fukuhara Štirn

vsak petek dopoldne v oktobru od 10.00 do 11.30

Kosilo ne priplava po župci
Kuharija za začetnike

Kje: Bistro Švicarija, Ustvarjalni center Švicarija
Kdaj: ob ponedeljkih z začetkom ob 17. uri/prvič 22. oktobra

Delavnice potekajo od sredine oktobra do sredine novembra ob ponedeljkih z začetkom ob 17. uri in trajajo približno dve uri.

Vodi: Jasna Radovan, kuharska mojstrica Švicarije.
Prijave na 051/350 750, info@bistro-svicarija.si.
Kotizacija: 20 eur/srečanje. Udeležba je omejena na največ 5 oseb.

Predznanje ni potrebno in kar bomo skuhali, bomo tudi pojedli!

Program
22. oktober: zelenjavna enolončnica z ajdovo kašo, marelični cmoki
29. oktober: švicarski zrezek na posteljici dušene buče, gratinirane skutine palačinke
5. november: kostanjevi štruklji, panna cotta s sadjem
12. november: carski praženec z jabolčno čežano


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.


 

Matjaž Geder, Priprave na improvizacijo

17. 10.–11. 11. 2018

odprtje, sreda, 17. oktober,
ob 18. uri

Matjaž Geder je likovni pedagog na Osnovni šoliII Murska Sobotia Prav pedagoški poklic izrazito vpliva na njegov ustvarjalni svet, ki nenehno prehaja od neposredne in ilustrativne likovne govorice do kompleksnejših konceptualnih in simbolno zastavljenih podob. V svojih delih primerja rigiden šolski sistem, ki temelji na šablonskem in nekritičnem načinu razmišljanja, z odnosom do destigmatizacije duševnih bolezni, ki sta si v njegovih delih presenetljivo blizu. Na ogled je izbor del, nastalih v zadnjih letih, in serija novih tiskov, narejenih posebno za razstavo.


Matjaž Geder: Stopnicanje, 2018, monoprint, 66 x 100 cm.

Tematsko vodstvo po pregledni razstavi Rika Debenjaka

Sledi na papirju, platnu, steni kot intuitivno razumljen svet svojega časa

vodi Tatjana Pregl Kobe, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, pesnica, esejistka in pisateljica

torek, 23. oktober, ob 18. uri
vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno

Med najpomembnejšimi značilnostmi zgodnje umetniške izpovedi Rika Debenjaka je užitek slikanja, prenesen v barvno in oblikovno območje. Prefinjen grafik in tehnični perfekcionist je bil tudi odličen ilustrator.

Likovnik brez ponotranjenega posluha za pisano in pripovedno besedo le težko prevaja sporočila pripovedi v ilustracijo, in Riko Debenjak kot ilustrator je to pravilo potrjeval. Tudi zanj je bilo prepletanje besedne in likovne umetnosti nadvse pomembno in za uresničitev tega prepleta je našel veliko načinov. Z ilustracijo je izrisoval svet, takšen, kot ga je dojemal in čutil, in ne takšnega, kot naj bi bil.

Na svoj intuitivno ponotranjeni in samosvoj način je slikal tihožitja, pokrajino, lastno podobo, akte ter se kasneje, v svojem drugem slikarskem elementu, na osnovi likovnih spoznanj iz svojega virtuoznega grafičnega ustvarjanja na platnu spogledoval z abstrakcijo. Debenjak je ustvarjal izhajajoč iz barvnega realizma in tradicionalnih prvin, pri čemer je bila vsebina zanj vedno zelo pomembna. Liričen in večinoma mehek način njegovega slikanja, izbira barv, oblikovanje podobe, oblika in poteza še danes kažejo umetnikovo likovno občutljivost, a tudi čas, v katerem so slike nastajale.

Program tematskih vodstev ob pregledni razstavi Rika Debenjaka 


Riko Debenjak, ilustracija za knjigo Nikolaj V. Gogolj: Taras Buljba, 1948.