Ustanovitelj in financer

Mestna občina Ljubljana, www.ljubljana.si

    

 

FINANCER

Ministrstvo za kulturo, www.mk.gov.si

Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške, Gobierno Federal, México 2010, Mehiška ambasada na Dunaju, Ministrstvo za kulturo Republike Armenije, Špansko veleposlaništvo v Ljubljani, Veleposlaništvo Švice, Turška ambasada v Ljubljani

PARTNERJI

AFFA, Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani, Arts Council Korea, Avstrijski kulturni forum, British Council, Delo, Fondo Nacional para la Cultura y las Artes, Goethe Institut, Institut Français Charles Nodier, Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, Japan Foundation, Kultura 2000, Mondriaan Foundation, Mondriaan Stichting, Museum in Progress, One and J. Gallery, Platform for Art Concreate, Prohelvetica, Proreklam – Europlakat, Radio Center, Radio Študent, RTV Slovenija, Der StandardStatens Kunstråd, Danish Arts Council, Zavod za turizem Ljubljana

SPONZORJI

ACH, Adria, Aerodrom Ljubljana, Droga, Europlakat, Gorenje, Graditelj, Hyundai, Imos, Lek, Marand, Mercator, Mlinotest, Mobitel, Petrol, Pivovarna Laško

PARTNER

RogLab – laboratorij za 3D oblikovanje in tiskanje  
www.roglab.si

ALUO - partner pri izobraževalnih programih
www.aluo.uni-lj.si

 

SPONZORJI IN PODPORNIKI 2019

 

        

 

SPONZORJI IN PODPORNIKI 2018

 

                   

  

     

 

  

 

SPONZORJI IN PODPORNIKI 2017

 

       

             

        

      

           

      

        

 

 

SPONZORJI IN PODPORNIKI 2016

   

   

        

 

       

SPONZORJI IN PODPORNIKI 2015

 

         

          

 

                  

               

 

 

 

         

 

        

 

SPONZORJI IN PODPORNIKI 2014

 

        

 

         

 

MEDIJSKI PARTNER

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Vodstvo z refleksijo bienala: Vladimir Vidmar

Vladimir Vidmar, kurator, raziskovalec, pisec ter umetniški vodja Male galerije v Ljubljani, bo 17. septembra (z začetkom ob 17. uri) vodil po 33. grafičnem bienalu in se osredotočil na aktualna vprašanja satire, njene reprezentacije, identitete, politike, religije, družbenih norm.

Za ugledno International Biennial Foundation je reflektiral tudi letošnjo izdajo bienala. Preberite tukaj.

Vstopnina, vodstvo brezplačno.



Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

Predavanje: Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

Foto: Borut Kranjc.

Predavanje:

Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

torek, 24. septembra, ob 18. uri

MGLC – Švicarija

V sklopu celoletnega programa Švicarije, ki zasleduje moto skupnost, umetnost in narava in se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti, bo medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin pripravila predavanje z naslovom Kolaps Gutenbergove galaksije, ki se posveča zgodovini množičnih medijev. Množični mediji so se skozi čas spreminjali in prilagajali družbenim okoliščinam. Temu so podvrženi tudi danes, ko se spopadajo z vedno novimi tehnološkimi, strukturnimi in vsebinskimi izzivi. Klasični mediji se umikajo sodobnim platformam, s tem pa se spreminjajo tudi pogoji delovanja novinarjev.

O neresni znanosti v resni umetnosti

Četrtek, 26. 9. 2019 ob 18. uri v Veliki dvorani Švicarije


O neresni znanosti v resni umetnosti
Okrogla miza v organizaciji Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja KULA

Razpravljali bodo Alenka Pirman, Blaž Bajič, Rajko Muršič in Miha Horvat.


Vsaj na prvi pogled se zdi, da si etnografija in satira ne bi mogli biti bolj različni: prva teži k spoštljivemu opisovanju načinov življenja, razumevanju sveta s stališča ”domačina”, si prizadeva proizvesti novo vednost itn., druga z bolj ali manj odkrito norčavostjo protestira proti posamezniku, skupini, navadi ali sistemu. Pa vendar lahko obe opredelimo kot načina opisovanja oziroma prikazovanja resničnosti in – še več – trdimo, da resnico obravnavanih pojavov najbolje zagrabita v momentih fikcije, inherentne še tako stvarnim opisom. Če se je v umetnosti zgodil etnografski obrat, pa se v etnografiji oziroma antropologiji kot taki ni zgodil satirični obrat. Postavlja se naivno vprašanje – zakaj? So razlogi epistemološke narave, sta etnografija in satira konceptualno nezdružljivi? Se je antropologija samo-omejila iz etičnih razlogov? Ali etnografije satira ne zanima, jo po tihem zavrača zaradi njene implicitne politične drže? Obenem se postavlja še drugo naivno vprašanje – kaj, če sploh kaj, se lahko s satiro naučimo in kaj, če sploh kaj, lahko s satiro naredimo v svetu, za katerega se zdi, da je onkraj satire, ker je že satira samega sebe?