Najem prostorov

MGLC, Grad Tivoli, Pod turnom 3

Grajski prostori in terasa ponujajo odlično okolje za organizacijo poslovnih, izobraževalnih ali slavnostnih dogodkov.

Naravno okolje, historična arhitektura in razpoložljivost vseh ključnih elementov dobrih dogodkov zagotavljajo navdihujoče razmere za organizacijo srečanj vseh velikosti. Kraj, kjer se srečata umetnost in zgodovina, postreže z veličastno teraso, s pogledom na mesto, dobro pa je opremljen tudi z igrali, gostinsko opremo in zaprtimi prostori za izvedbo dogodkov v manjših skupinah oziroma v omejenem krogu povabljencev.

Ponudbe za najem prostorov
Od ponedeljka do petka, 9.00–15.00

 

01_slika.jpg

Galerija

Površina: 330 m2
Sedišča: 250 oseb
Stojišča: 500 oseb

Galerija, ki je v prvem nadstropju Gradu Tivoli, je namenjena razstavni dejavnosti MGLC. Galerija je nadvse primeren prostor za organiziranje večernih sprejemov, srečanj, podelitev nagrad, koncertov, promocijskih dogodkov, modnih revij, fotografskih in televizijskih snemanj.

2_slika.jpg

3_slika.jpg

Grajsko dvorišče (desna polovica)

Površina: 170 m2
Sedišča: 170 oseb
Stojišča: 270 oseb

V vremensko ugodnih in toplejših mesecih lahko na dvorišču Gradu Tivoli organizirate koncert, sprejem, piknik, poroko ali poljuben družabni dogodek. Dvorec je obkrožen s slikovitim zelenim okoljem dreves, obiskovalca pa vseskozi spremlja čudovit pogled na mesto.
Preostali del grajskega dvorišča lahko za vaš dogodek uporabljate po dogovoru s kavarno.

4_slika.jpg

Predavalnica

Površina: 70 m2
Sedišča: 50 oseb
Stojišča: 110 oseb

Predavalnica je v pritličju gradu in je primerna za organizacijo predavanj, okroglih miz, projekcij, novinarskih konferenc, simpozijev, različnih predstavitev, delavnic, predavanj, praznovanj rojstnih dni, tečajev in podobnih dogodkov.
Za glasbene dogodke je na voljo pianino.

5_slika.jpg

Knjižnica

Površina: 84 m2
Sedišča: 35 oseb
Stojišča: 50 oseb

Knjižnica je na podstrešju gradu in je primerna za organizacijo manjših predavanj, okroglih miz, projekcij, raznih predstavitev, delavnic, tečajev in podobnih dogodkov, ki so bolj študijske narave oziroma za omejeno število ljudi.

 

Prostori
Cena v evrih
Galerija
800 / 4 ure
1200 / 8 ur
1500 / nad 8 ur
Grajsko dvorišče
300 / 4 ure
600 / 8 ur
900 / nad 8 ur
Predavalnica
200 / 4 ure
300 / 8 ur
500 / nad 8 ur
Knjižnica
100 / 4 ure
150 / 8 ur
200 / nad 8 ur


Vse cene najema so z 22-% DDV.

Opombe

  • V ceno najema je vključeno osnovno čiščenje.
  • Za zahtevnejše razstave dodatno fizično varovanje plača najemnik.
  • Za tehnično izvedbo prireditve mora poskrbeti najemnik.

 


Informacije za najem prostora
Monika Jerič
t: +386 1 241 38 08
f: +386 1 241 38 21
e: marketing@mglc-lj.si
www.mglc-lj.si

Gostinska ponudba
Kavarna Caffe Bienale
Za vaše dogodke skrbi catering podjetja Kaval Group.
Marko Cerjan
t: +386 41 314 290
e: bienale@kaval-group.si
www.kaval-group.si

***

Švicarija, Pod turnom 4

Švicarija je bila sprva leseno gostišče, odprto leta 1835, ki je kmalu postalo priljubljena izletniška točka prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane. Leta 1909 je na istem mestu znani arhitekt Ciril Metod Koch zasnoval in postavil Hotel Tivoli, ki je slovel kot zbirališče umetnikov, boemov in delavcev. Po drugi svetovni vojni so v stavbi delovne prostore našli številni priznani domači umetniki, danes pa se ta tradicija nadaljuje. Zaradi odlične lokacije, ki ponuja tudi veliko mero zasebnosti, je Švicarija tudi unikatna izbira za vaš zasebni ali poslovni dogodek. Oddaja se dvorana v pritličju in dvorišče - vrt pred stavbo.

Dvorana 

Površina: 240 m2
Sedišča: 150 oseb
Stojišča: 210 oseb

Vrt 

Površina: 800 m2
Sedišča: 350 oseb
Stojišča: 600 oseb

Ponudba in informacije za izvedbo dogodkov

Za vaše dogodke skrbi podjetje Supercatering.
Maja Pogačnik Simončič
t: +386 351 897
e: maja@supercatering.si
www.supercatering.si/

Dodatne informacije

Monika Jerič
t: +386 1 241 38 08
f: +386 1 241 38 21
e: marketing@mglc-lj.si
 

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Vodstvo z refleksijo bienala: Vladimir Vidmar

Vladimir Vidmar, kurator, raziskovalec, pisec ter umetniški vodja Male galerije v Ljubljani, bo 17. septembra (z začetkom ob 17. uri) vodil po 33. grafičnem bienalu in se osredotočil na aktualna vprašanja satire, njene reprezentacije, identitete, politike, religije, družbenih norm.

Za ugledno International Biennial Foundation je reflektiral tudi letošnjo izdajo bienala. Preberite tukaj.

Vstopnina, vodstvo brezplačno.



Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

Predavanje: Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

Foto: Borut Kranjc.

Predavanje:

Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

torek, 24. septembra, ob 18. uri

MGLC – Švicarija

V sklopu celoletnega programa Švicarije, ki zasleduje moto skupnost, umetnost in narava in se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti, bo medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin pripravila predavanje z naslovom Kolaps Gutenbergove galaksije, ki se posveča zgodovini množičnih medijev. Množični mediji so se skozi čas spreminjali in prilagajali družbenim okoliščinam. Temu so podvrženi tudi danes, ko se spopadajo z vedno novimi tehnološkimi, strukturnimi in vsebinskimi izzivi. Klasični mediji se umikajo sodobnim platformam, s tem pa se spreminjajo tudi pogoji delovanja novinarjev.

O neresni znanosti v resni umetnosti

Četrtek, 26. 9. 2019 ob 18. uri v Veliki dvorani Švicarije


O neresni znanosti v resni umetnosti
Okrogla miza v organizaciji Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja KULA

Razpravljali bodo Alenka Pirman, Blaž Bajič, Rajko Muršič in Miha Horvat.


Vsaj na prvi pogled se zdi, da si etnografija in satira ne bi mogli biti bolj različni: prva teži k spoštljivemu opisovanju načinov življenja, razumevanju sveta s stališča ”domačina”, si prizadeva proizvesti novo vednost itn., druga z bolj ali manj odkrito norčavostjo protestira proti posamezniku, skupini, navadi ali sistemu. Pa vendar lahko obe opredelimo kot načina opisovanja oziroma prikazovanja resničnosti in – še več – trdimo, da resnico obravnavanih pojavov najbolje zagrabita v momentih fikcije, inherentne še tako stvarnim opisom. Če se je v umetnosti zgodil etnografski obrat, pa se v etnografiji oziroma antropologiji kot taki ni zgodil satirični obrat. Postavlja se naivno vprašanje – zakaj? So razlogi epistemološke narave, sta etnografija in satira konceptualno nezdružljivi? Se je antropologija samo-omejila iz etičnih razlogov? Ali etnografije satira ne zanima, jo po tihem zavrača zaradi njene implicitne politične drže? Obenem se postavlja še drugo naivno vprašanje – kaj, če sploh kaj, se lahko s satiro naučimo in kaj, če sploh kaj, lahko s satiro naredimo v svetu, za katerega se zdi, da je onkraj satire, ker je že satira samega sebe?