Grafični ateljeji

Grafični ateljeji MGLC so organizirani kot produkcijski centri, ki ponujajo možnost tiska v različnih grafičnih tehnikah. Umetniki lahko tiskajo sami ali ob pomoči grafičnih mojstrov.

V prvih letih delovanja so grafični ateljeji skrbeli predvsem za ohranjanje in varovanje kulturne dediščine. V tem obdobju so nastali ponatisi del Janeza Bernika, Andreja Jemca, Vena Pilona, Rika Debenjaka, Bogdana Borčića, Karla Zelenka in Marijana Tršarja. Kasneje se je delovanje grafičnih ateljejev osredotočilo na tiskanje v določenih klasičnih grafičnih tehnikah globokega tiska, litografije in sitotiska. Vselej pa so bili zamišljeni kot laboratorij za raziskovanje, kjer lahko domači in tuji umetniki izpopolnjujejo znanje in raziskujejo v grafičnem mediju.

MGLC kot produkcijski center ponuja več načinov sodelovanja. Strokovni kolegij pri produkciji izvirnih grafičnih del vsako leto izbere projekte, ki bodo financirani in realizirani v njegovih grafičnih ateljejih. Avtorji se lahko do konca koledarskega leta prijavijo sami, po potrebi pa MGLC pripravi razpis ali določenega avtorja neposredno povabi k produkciji projekta. 

Kadar gre za koprodukcijske projekte, pa MGLC zagotavlja tehnične in prostorske pogoje, projekte se izbere na podlagi predhodnih predlogov avtorjev. V obeh primerih, tako pri produkciji kot koprodukciji, MGLC za stalno zbirko prejme po dva izvoda grafičnega dela. Grafične ateljeje ponuja tudi v najem.
MGLC študentom in pedagogom ALUO omogoča brezplačno uporabo svojih ateljejev, ki se nahajajo na sedežu MGLC, v izobraževalne namene.

Osebni ogled in nakup del

Od ponedeljka do petka, 9.00–15.00
Podrobnejše informacije: Petra Klučar, (01) 24 13 808, petra.klucar@mglc-lj.si

  • workburger_klemencic.jpg
    Jakob Klemenčič Workburger
  • d1a4894535e1b696aeab70d8bfdee3b5.jpg
    Karel Zelenko Portretist
  • aladinova_svetilka-2.jpg
    Jože Ciuha Aladinova svetilka
Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Vodstvo z refleksijo bienala: Vladimir Vidmar

Vladimir Vidmar, kurator, raziskovalec, pisec ter umetniški vodja Male galerije v Ljubljani, bo 17. septembra (z začetkom ob 17. uri) vodil po 33. grafičnem bienalu in se osredotočil na aktualna vprašanja satire, njene reprezentacije, identitete, politike, religije, družbenih norm.

Za ugledno International Biennial Foundation je reflektiral tudi letošnjo izdajo bienala. Preberite tukaj.

Vstopnina, vodstvo brezplačno.



Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

Predavanje: Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

Foto: Borut Kranjc.

Predavanje:

Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

torek, 24. septembra, ob 18. uri

MGLC – Švicarija

V sklopu celoletnega programa Švicarije, ki zasleduje moto skupnost, umetnost in narava in se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti, bo medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin pripravila predavanje z naslovom Kolaps Gutenbergove galaksije, ki se posveča zgodovini množičnih medijev. Množični mediji so se skozi čas spreminjali in prilagajali družbenim okoliščinam. Temu so podvrženi tudi danes, ko se spopadajo z vedno novimi tehnološkimi, strukturnimi in vsebinskimi izzivi. Klasični mediji se umikajo sodobnim platformam, s tem pa se spreminjajo tudi pogoji delovanja novinarjev.

O neresni znanosti v resni umetnosti

Četrtek, 26. 9. 2019 ob 18. uri v Veliki dvorani Švicarije


O neresni znanosti v resni umetnosti
Okrogla miza v organizaciji Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja KULA

Razpravljali bodo Alenka Pirman, Blaž Bajič, Rajko Muršič in Miha Horvat.


Vsaj na prvi pogled se zdi, da si etnografija in satira ne bi mogli biti bolj različni: prva teži k spoštljivemu opisovanju načinov življenja, razumevanju sveta s stališča ”domačina”, si prizadeva proizvesti novo vednost itn., druga z bolj ali manj odkrito norčavostjo protestira proti posamezniku, skupini, navadi ali sistemu. Pa vendar lahko obe opredelimo kot načina opisovanja oziroma prikazovanja resničnosti in – še več – trdimo, da resnico obravnavanih pojavov najbolje zagrabita v momentih fikcije, inherentne še tako stvarnim opisom. Če se je v umetnosti zgodil etnografski obrat, pa se v etnografiji oziroma antropologiji kot taki ni zgodil satirični obrat. Postavlja se naivno vprašanje – zakaj? So razlogi epistemološke narave, sta etnografija in satira konceptualno nezdružljivi? Se je antropologija samo-omejila iz etičnih razlogov? Ali etnografije satira ne zanima, jo po tihem zavrača zaradi njene implicitne politične drže? Obenem se postavlja še drugo naivno vprašanje – kaj, če sploh kaj, se lahko s satiro naučimo in kaj, če sploh kaj, lahko s satiro naredimo v svetu, za katerega se zdi, da je onkraj satire, ker je že satira samega sebe?