Rezidenčni program: Ustvarjalni center Švicarija

Rezidenčni program za umetnike in kuratorje spodbuja pretok ustvarjalcev in teoretikov na področjih grafične umetnosti. Za umetnike obsega delo v grafičnih ateljejih in vključevanje ustvarjalcev in teoretikov v spremljevalne programe. Gostujoče kuratorje pa bomo spodbujali k dialogu z zbirko in h kontekstualizaciji grafičnega bienala in umetniške produkcije v Sloveniji.

Rezidenčni termini trajajo od enega do treh mesecev, potekajo na osnovi vabil umetnikom in kuratorjem ter na izmenjavah s sorodnimi institucijami.

Letos je Mednarodni grafični likovni center pridobil v upravljanje novo enoto Ustvarjalni center Švicarija, ki jo je obnovila Mestna občina Ljubljana. Skupaj tvorimo novo kulturno, izobraževalno in družabno središče v parku Tivoli, ki letos gosti del osrednje razstave 32. grafičnega bienala.

Švicarijo, poimenovano Schweizerhaus, so kot leseno gostišče slovesno, z godbo in ognjemetom, odprli leta 1835. Stavbo je pozneje pozidal in okolico uredil lastnik gradu Tivoli maršal Radetzky in danes ostaja v spominu le na razglednicah. Ime Švicarija se je med Ljubljančani tako uveljavilo, da je ostalo tudi, ko je leta 1909 slavni avstro-ogrski arhitekt Ciril Metod Koch zgradil nov objekt – hotel Tivoli, ki je kmalu postal zbirališče boemov, umetnikov in drugih. V njem so se zbirali tudi delavci ob praznovanju 1. maja. Vse do konca prve svetovne vojne je hotel sprehajalcem in obiskovalcem ponujal prijeten oddih in možnost okusnega okrepčila. Po izbruhu oktobrske revolucije so ga naselili ruski emigranti. Ko je bila Švicarija na vrhuncu, je v njej delovala plesno-baletna šola, ki jo je po preselitvi najel eden od najpomembnejših slovenskih kiparjev Ivan Zajec, avtor Prešernovega spomenika v Ljubljani. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je v njej prebivalo in delalo še mnogo drugih znanih slovenskih umetnikov, vse do leta 2012, ko se je iz nje zaradi načrtovane temeljite obnove stavbe izselil še zadnji umetnik. Mesto Ljubljana je približno dvajset delovno-bivalnih ateljejev v Švicariji namenilo za v Ljubljani delujoče umetnike, nekaj prostorov pa je namenjenih tujim umetnikom za gostujoče rezidence.

Center s svojo pestro zgodovino ponuja izvrstna izhodišča za razvijanje različnih programov, ki nas iz perspektive sedanjosti približajo naši naravni in kulturni dediščini. Njegov program izhaja iz lokacije in zgodovine stavbe, saj se zarisuje kot prostor gostoljubja, gostovanja, sobivanja, izmenjave in transformacije.

Program Ustvarjalnega centra Švicarija želi z izkušnjo umetnosti prispevati h kakovostnejšemu življenju posameznika in skupnosti. Stavba povezuje umetnike z mestom in njegovimi prebivalci na najrazličnejših ravneh skozi niz umetniških praks, disciplin in pogledov na umetnost ter hkrati ponuja pester program za različno občinstvo. 

Razpis za umetniško rezidenco v Pougues-les-Eaux v letu 2019

Razpis za umetniško rezidenco v Pragi

Umetniška rezidenca na Norveškem

Javni razpis za za oddajo rezidence za mlade v Ustvarjalnem centru Švicarija

Tloris ateljeja

 

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Alejandra Pizarnik, Nočna pevka

Izšla je knjiga Cantora nocturna/Nočna pevka, ki v dvojezični špansko-slovenski izdaji predstavlja delo kultne argentinske pesnice Alejandre Pizarnik (1936–1972), Knjiga je izšla kot eden od projektov 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva. 

Knjiga prinaša reprezentativen izbor pesničine poezije iz vseh njenih pesniških zbirk in iz pesmi, ki niso bile zbrane v knjige, njeno ključno prozo Krvava grofica in zapise, v katerih je spregovorila o svojem delu.

Urednik knjige je Miklavž Komelj; prevajalca sta Nada Kavčič in Miklavž Komelj. Eseje o pesnici in njenem ustvarjanju so prispevali Nada Kavčič, Miklavž Komelj in Yucef Merhi. Knjigo je oblikoval Ivian Kan Mujezinović.

Iz ateljev Švicarije

Marija Mojca Pungerčar: TRI BOTANIČNE ZGODBE
20. 12. 2018–18. 4. 2019

odprtje razstave:
četrtek, 20. december, ob 18. uri
Ustvarjalni center Švicarija,
1. nadstropje, atelje št. N 1

Razstava Tri botanične zgodbe Marije Mojce Pungerčar združuje tri sveže cikluse del, ki se posvečajo majhnim in intimnim pojavom njenega vsakdanjika. Z uporabo fotografije in s pomočjo obdelave tekstila ustvarja drobne kombinirane instalacije, ki namigujejo na nekatera temeljna eksistenčna vprašanja, kot so razmerje med kulturo in naravo ter odnos posameznika do neposredne okolice, empatije, minevanja in lastnega telesa.

Kustos: Miha Colner
Svetovanje in tehnična podpora: Marjan Kokot
Producent: Kulturno umetniško društvo Trivia
Projekt je finančno podprla Mestna občina Ljubljana

Odpiralni čas
21. 12. 2018–20. 1. 2019, torek in sreda, 15.00–17.00
ob drugih delovnih dneh je ogled možen po dogovoru.
21. 1.–18. 4. 2019, ogled po dogovoru
Zaprto ob vikendih in praznikih, razen v petek, 8. 2 2019.

Za ogled pišite na mejl: mojca.pungercar@guest.arnes.si ali pokličite po telefonu: 041 882 593.

Vodstva po razstavi
torek, 8. 1. ob 17.00: po razstavi vodi avtorica
petek, 8. 2. 2019, 14.00–20.00: celodneven ogled razstave z avtorico
sreda, 6. 3. ob 17.00: po razstavi vodi avtorica

Klikni za več


Marija Mojca Pungerčar: Preraščanje, 2018 (detajl inštalacije, digitalni tisk, ročna pletenina). Foto: Nada Žgank.

VEČER Z MANCO KOŠIR: ZGODBE O KNJIGAH IN LJUDEH

torek, 11. december, ob 18. uri
brezplačno

Decembrski večer z Manco bo zadišal po praznikih, ki jih slavimo z umetnostjo, znanostjo in premišljevanjem o prihodnosti ljudi in sveta, kamor nas bo vodila knjižica Michela Serresa Palčica. O svojem delu in ljubih knjigah bodo govorili umetnica Eva Petrič, znanstvenik dr. Miha Kos in prevajalec Luka Krek. Večer bo glasbeno obogatil duo Čemomka.

Eva Petrič je multimedijska vizualna umetnica in pisateljica, živeča med New Yorkom, Dunajem in Ljubljano, ki k nam prihaja s svojima novima, še po tisku dišečima knjigama.

Dr. Miha Kos, fizik, promotor znanosti in vseživljenjskega učenja, ustanovitelj in vodja Hiše eksperimentov, s katero zaliva radovednost, ustvarjalnost in razmišljanje z lastno glavo.

Luka Krek je študent magistrskega študija prevajalstva, tako in drugače angažirani državljan ter član ekipe, ki je prevedla Palčico.

Čemomka je duo, ki ga sestavljata štipendista MOL, nagrajevana violončelist Gal Golob in harmonikar Nejc Poljanec; kot pravita, »igrata svašta«, od moderne do ljudske glasbe.

MILTON GLASER, PLAKATI

23. 11. 2018–3. 3. 2019
odprtje:
petek, 23. november, ob 13. uri

Avtorja in njegove plakate bo predstavila poznavalka vizualnih komunikacij dr. Petra Černe Oven.

Milton Glaser (1929, New York) je eden najpomembnejših grafičnih oblikovalcev na svetu. V petdesetletni karieri je oblikoval na stotine celostnih grafičnih podob, revije, časopise, knjige, ovitke LP-plošč, ter ustvaril na tisoče plakatov. V zgodovino oblikovanja se je zapisal z ikoničnim logotipom »I love NY«. Milton Glaser se je odločil, da mestu Ljubljana donira petintrideset avtorskih plakatov (nastalih med letoma 1966 in 2016), ki bodo po razstavi obogatili zbirko Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Posebna zahvala za razstavo gre Mirku Iliću, ki se mu je ideja za donacijo porodila leta 2017, ko je kot predavatelj in avtor razstave TOLERANCE gostoval na Festivalu strpnosti. Tega s podporo MOL vsako leto organizirata Mini teater in Judovski kulturni center.


Milton Glaser, Plakati, 2018.

Vodstvo po razstavi Nathalie Du Pasquier, Fair Game

torek, 18. december, ob 17. uri
vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno

Vodstvo poteka v slovenskem (začetek ob 17.00) in angleškem jeziku (začetek ob 17.30), vodi muzejski informator
Gregor Dražil.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Nathalie Du Pasquier, Fair Game

30. 11. 2018–3. 3. 2019
odprtje:
petek, 30. november, ob 13. uri

Odprtje razstave bo spremljalo vodstvo umetnice Nathalie Du Pasquier in kustosinje razstave Kate Sutton.

Kompozicije Nathalie Du Pasquier transformirajo prostore Mednarodnega grafičnega likovnega centra v niz mikrookolij, ki obiskovalce posrkajo vase. Umetnica v njih uporabi motive s svojih slik, grafik, risb in muralov, ki jih je ustvarila v več kot treh desetletjih, pa tudi iz nove serije sitotiskov, ki je nastala prav v ateljeju za sitotisk v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Nathalie Du Pasquier se je uveljavila z živimi, vpadljivimi grafikami in potiskanim tekstilom, z deli, ki so jih oblikovali eklektični vplivi na njeno ustvarjanje ter njena brezmejna domišljija in ljubezen do eksperimentiranja.

Od poznih osemdesetih let se Nathalie Du Pasquier osredotoča predvsem na slikarstvo. Ustvarila je obsežen opus, katerega velik del ni bil še nikoli razstavljen. Razstava Fair Game ni urejena kronološko, temveč išče intuitivnej formalne povezave med različnimi serijami. Izbrani elementi ali predmeti se znova in znova pojavljajo v različnih kompozicijskih postavitvah kot igralna karta, ki se ob vsakem mešanju znajde v drugi kombinaciji, zaradi česar ima vsakokrat drugačno moč in omejitve. Ta vizualni besednjak lahko v prečiščeni obliki vidimo v njeni novi seriji modulov v sitotisku, ki jih umetnica imenuje »navidezno pohištvo«).

Kustosinja razstave je Kate Sutton.


Nathalie Du Pasquier: Mensola Piena, 2011, olje na platnu.