Rezidenčni program: Ustvarjalni center Švicarija

Rezidenčni program za umetnike in kuratorje spodbuja pretok ustvarjalcev in teoretikov na področjih grafične umetnosti. Za umetnike obsega delo v grafičnih ateljejih in vključevanje ustvarjalcev in teoretikov v spremljevalne programe. Gostujoče kuratorje pa bomo spodbujali k dialogu z zbirko in h kontekstualizaciji grafičnega bienala in umetniške produkcije v Sloveniji.

Rezidenčni termini trajajo od enega do treh mesecev, potekajo na osnovi vabil umetnikom in kuratorjem ter na izmenjavah s sorodnimi institucijami.

Letos je Mednarodni grafični likovni center pridobil v upravljanje novo enoto Ustvarjalni center Švicarija, ki jo je obnovila Mestna občina Ljubljana. Skupaj tvorimo novo kulturno, izobraževalno in družabno središče v parku Tivoli, ki letos gosti del osrednje razstave 32. grafičnega bienala.

Švicarijo, poimenovano Schweizerhaus, so kot leseno gostišče slovesno, z godbo in ognjemetom, odprli leta 1835. Stavbo je pozneje pozidal in okolico uredil lastnik gradu Tivoli maršal Radetzky in danes ostaja v spominu le na razglednicah. Ime Švicarija se je med Ljubljančani tako uveljavilo, da je ostalo tudi, ko je leta 1909 slavni avstro-ogrski arhitekt Ciril Metod Koch zgradil nov objekt – hotel Tivoli, ki je kmalu postal zbirališče boemov, umetnikov in drugih. V njem so se zbirali tudi delavci ob praznovanju 1. maja. Vse do konca prve svetovne vojne je hotel sprehajalcem in obiskovalcem ponujal prijeten oddih in možnost okusnega okrepčila. Po izbruhu oktobrske revolucije so ga naselili ruski emigranti. Ko je bila Švicarija na vrhuncu, je v njej delovala plesno-baletna šola, ki jo je po preselitvi najel eden od najpomembnejših slovenskih kiparjev Ivan Zajec, avtor Prešernovega spomenika v Ljubljani. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je v njej prebivalo in delalo še mnogo drugih znanih slovenskih umetnikov, vse do leta 2012, ko se je iz nje zaradi načrtovane temeljite obnove stavbe izselil še zadnji umetnik. Mesto Ljubljana je približno dvajset delovno-bivalnih ateljejev v Švicariji namenilo za v Ljubljani delujoče umetnike, nekaj prostorov pa je namenjenih tujim umetnikom za gostujoče rezidence.

Center s svojo pestro zgodovino ponuja izvrstna izhodišča za razvijanje različnih programov, ki nas iz perspektive sedanjosti približajo naši naravni in kulturni dediščini. Njegov program izhaja iz lokacije in zgodovine stavbe, saj se zarisuje kot prostor gostoljubja, gostovanja, sobivanja, izmenjave in transformacije.

Program Ustvarjalnega centra Švicarija želi z izkušnjo umetnosti prispevati h kakovostnejšemu življenju posameznika in skupnosti. Stavba povezuje umetnike z mestom in njegovimi prebivalci na najrazličnejših ravneh skozi niz umetniških praks, disciplin in pogledov na umetnost ter hkrati ponuja pester program za različno občinstvo. 

Umetniška rezidenca na Norveškem

Javni razpis za za oddajo rezidence za mlade v Ustvarjalnem centru Švicarija

Tloris ateljeja

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

TIPANKA O ŠVICARIJI

sreda, 25. april, 11.00–13.00, Ustvarjalni center Švicarija
predavanje in delavnica, izvaja
dr. Aksinja Kermauner

Javno predavanje z delavnico je uvod v proces izdelave tipanke (tipne knjige) Ustvarjalnega centra Švicarija.

Za sodelovanje v delavnici, ki bo potekala v drugem delu srečanja, so zaradi omejenega prostora obvezne prijave na lili.sturm@mglc-lj.si.

Kako vidijo ljudje z okvaro vida? Kdo so? Kako jim omogočiti čim prijaznejše bivanje v okolju, ki ni prilagojeno za njih? Predavanje in delavnica bosta poskus premagovanja stereotipov, predsodkov, strahov ..., saj se bodo udeleženci s črnimi prevezami čez oči in simulacijskimi očali poskušali dotakniti sveta slepih in slabovidnih, hkrati pa bodo na lastni koži občutili, kaj bi se dalo izboljšati. 

Pisateljica in tiflopedagoginja
dr. Aksinja Kermauner je na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (današnji Center IRIS) poučevala slovenščino in likovni pouk do leta 2013, od leta 2011 pa predava kot docentka na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (predmet metode dela s slepimi in slabovidnimi na smeri inkluzivna pedagogika). Piše znanstvene in strokovne članke ter leposlovje za otroke, mladino in odrasle (izdanih 24 knjig), je avtorica prve slovenske tipne slikanice za slepe Snežna roža. Vodi projekte za senzibilizacijo okolja in inkluzijo otrok s posebnimi potrebami. Je podpredsednica Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, predsednica Upravnega odbora Bralnega društva ter predsednica Mladinske sekcije Društva slovenskih pisateljev.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

 

David Lynch: Ogenj na odru

Vodstvo po razstavi 

torek, 24. april, ob 18. uri,
vstopnina za razstavo

Vodi kustos razstave Božidar Zrinski.

Torkova vodstva po razstavi

Vsak torek maja in junija ob 18. uri in vsak torek julija ob 19. uri so v programu vodstva v slovenskem in angleškem jeziku.
Po razstavi vodi muzejski informator Gregor Dražil.

Občasno bomo pripravili tudi vodstva z gosti; program spremljajte na: www.mglc-lj.si
Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

David Lynch: Ogenj na odru

11. Kulturološki simpozij o resnici
Post-resničnost

V Ljubljani od 18. do 20. aprila
poteka 11. Kulturološki simpozij, tokrat o resnici, naslovljen Post-resničnost, ki ga organizira kulturološko društvo Kult.co. Na zaključni dan ste vabljeni, da prisluhnete panelu Umetnost in resnica.

petek, 20. april, 17.00–20.00, Ustvarjalni center Švicarija, vstop prost

17:00 Maja Burja, Urška AplincVariable (performans)

PANEL IV
18:00 Bor BevcIgranje resničnosti
18:20 Vesna LiponikResničnost Črepinj Bojana Vasića
18:40 Marija GlavašO umetnosti življenja
19:30 Teja Tegelj: Sončni zahod skozi najljubše okno (konceptualno umetniško delo)
20:00 Bara KolencDelavnica Postresničnosti (performans)

David Lynch, Ogenj na odru

13. 4.–29. 7. 2018

Prva predstavitev ameriškega režiserja, scenarista, fotografa, slikarja, glasbenika in grafika Davida Lyncha v Sloveniji. Razstava Ogenj na odru 
prinaša izbor sedemdesetih grafik v tehniki litografije, predstavitev pa zaokrožajo slike iz zasebnih zbirk, akvareli in izbor eksperimentalnih in animiranih filmov. S prepletanjem temačnosti in skrivnostnosti, ki se prelivata prek njegovega celotnega spektra umetnosti, se vzpostavlja lynchevsko vzdušje, ki mu v postavitvi razstave z odrsko logiko sledi
scenograf Branko Hojnik.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.