Rezidenčni program: Ustvarjalni center Švicarija

Rezidenčni program za umetnike in kuratorje spodbuja pretok ustvarjalcev in teoretikov na področjih grafične umetnosti. Za umetnike obsega delo v grafičnih ateljejih in vključevanje ustvarjalcev in teoretikov v spremljevalne programe. Gostujoče kuratorje pa bomo spodbujali k dialogu z zbirko in h kontekstualizaciji grafičnega bienala in umetniške produkcije v Sloveniji.

Rezidenčni termini trajajo od enega do treh mesecev, potekajo na osnovi vabil umetnikom in kuratorjem ter na izmenjavah s sorodnimi institucijami.

Letos je Mednarodni grafični likovni center pridobil v upravljanje novo enoto Ustvarjalni center Švicarija, ki jo je obnovila Mestna občina Ljubljana. Skupaj tvorimo novo kulturno, izobraževalno in družabno središče v parku Tivoli, ki letos gosti del osrednje razstave 32. grafičnega bienala.

Švicarijo, poimenovano Schweizerhaus, so kot leseno gostišče slovesno, z godbo in ognjemetom, odprli leta 1835. Stavbo je pozneje pozidal in okolico uredil lastnik gradu Tivoli maršal Radetzky in danes ostaja v spominu le na razglednicah. Ime Švicarija se je med Ljubljančani tako uveljavilo, da je ostalo tudi, ko je leta 1909 slavni avstro-ogrski arhitekt Ciril Metod Koch zgradil nov objekt – hotel Tivoli, ki je kmalu postal zbirališče boemov, umetnikov in drugih. V njem so se zbirali tudi delavci ob praznovanju 1. maja. Vse do konca prve svetovne vojne je hotel sprehajalcem in obiskovalcem ponujal prijeten oddih in možnost okusnega okrepčila. Po izbruhu oktobrske revolucije so ga naselili ruski emigranti. Ko je bila Švicarija na vrhuncu, je v njej delovala plesno-baletna šola, ki jo je po preselitvi najel eden od najpomembnejših slovenskih kiparjev Ivan Zajec, avtor Prešernovega spomenika v Ljubljani. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je v njej prebivalo in delalo še mnogo drugih znanih slovenskih umetnikov, vse do leta 2012, ko se je iz nje zaradi načrtovane temeljite obnove stavbe izselil še zadnji umetnik. Mesto Ljubljana je približno dvajset delovno-bivalnih ateljejev v Švicariji namenilo za v Ljubljani delujoče umetnike, nekaj prostorov pa je namenjenih tujim umetnikom za gostujoče rezidence.

Center s svojo pestro zgodovino ponuja izvrstna izhodišča za razvijanje različnih programov, ki nas iz perspektive sedanjosti približajo naši naravni in kulturni dediščini. Njegov program izhaja iz lokacije in zgodovine stavbe, saj se zarisuje kot prostor gostoljubja, gostovanja, sobivanja, izmenjave in transformacije.

Program Ustvarjalnega centra Švicarija želi z izkušnjo umetnosti prispevati h kakovostnejšemu življenju posameznika in skupnosti. Stavba povezuje umetnike z mestom in njegovimi prebivalci na najrazličnejših ravneh skozi niz umetniških praks, disciplin in pogledov na umetnost ter hkrati ponuja pester program za različno občinstvo. 

Razpis za umetniško rezidenco v Pougues-les-Eaux v letu 2019

Razpis za umetniško rezidenco v Pragi

Umetniška rezidenca na Norveškem

Javni razpis za za oddajo rezidence za mlade v Ustvarjalnem centru Švicarija

Tloris ateljeja

 

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Cikel predavanj o parku Tivoli
Tivoli – umetnost z naravo

Tivolska arhitektura

četrtek, 18. oktober ob 18. uri,
vstopnina: 2 eur

predava: Ogla Paulič

Začetek arhitekturnega oblikovanja parka Tivoli je viden v grajski arhitekturi Tivolskega dvorca in dvorca Leopoldsruhe (današnji Cekinov grad). Kasneje se začnejo pojavljati stavbe, namenjene prostočasnim dejavnostim, predvsem športnorekreacijski objekti in objekti za razvedrilo. Ne smemo pa pozabiti niti na pomembne kulturne stavbe na robu Tivolija, ki so zaradi železniške proge žal odrezane od preostalega parka.


Grad Tivoli.
Foto: Matevž Paternoster. Arhiv MGLC.

Skrivno življenje knjig
Narava, družba, ljudje

sreda, 24. oktober, ob 18. uri,
brezplačno

"Človeštvo imam za tako pomembno, ker smo prva biološka vrsta od nastanka življenja pred več kot tremi milijardami let, ki na veliko izkorišča informacijo, da spreminja svet okoli sebe." 

James Lovelock, Težavna pot v prihodnost 

Kakšne spremembe se dogajajo na našem planetu glede na informacijsko nasičenost? V Evropi? Sloveniji? Lokalnih okoljih? 

Na vprašanja bodo na dogodku v ciklu Skrivno življenje knjig odgovarjali: Janez Markeš, Mitja Pucer in Ajda Pistotnik.
Pogovor vodi Nika Kovač.

VABLJENI V OTROŠKI ATELJE V USTVARJALNI CENTER ŠVICARIJA!

Vsak petek potekajo ustvarjalne delavnice, animacije in vodeni ogledi stavbe za otroke. Atelje brezplačno obratuje vsak petek od maja do novembra od 10. do 13. ure. Dejavnosti vodijo galerijske mentorice Petra DergancTina BocPetja Kolenko in Katja Kovše.

Svoj obisk lahko najavite na
e-naslov: petra.derganc@mglc-lj.si.

Za otroke v programu projekta Švicarija: skupnosta, umetnost in narava

HI HI HAA – poučna ustvarjalna srečanja za starše z dojenčki in malčki ter nosečnice in njihove partnerje, vodi umetnica in doula Martina Fukuhara Štirn

vsak petek dopoldne v oktobru od 10.00 do 11.30

Kosilo ne priplava po župci
Kuharija za začetnike

Kje: Bistro Švicarija, Ustvarjalni center Švicarija
Kdaj: ob ponedeljkih z začetkom ob 17. uri/prvič 22. oktobra

Delavnice potekajo od sredine oktobra do sredine novembra ob ponedeljkih z začetkom ob 17. uri in trajajo približno dve uri.

Vodi: Jasna Radovan, kuharska mojstrica Švicarije.
Prijave na 051/350 750, info@bistro-svicarija.si.
Kotizacija: 20 eur/srečanje. Udeležba je omejena na največ 5 oseb.

Predznanje ni potrebno in kar bomo skuhali, bomo tudi pojedli!

Program
22. oktober: zelenjavna enolončnica z ajdovo kašo, marelični cmoki
29. oktober: švicarski zrezek na posteljici dušene buče, gratinirane skutine palačinke
5. november: kostanjevi štruklji, panna cotta s sadjem
12. november: carski praženec z jabolčno čežano


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.


 

Matjaž Geder, Priprave na improvizacijo

17. 10.–11. 11. 2018

odprtje, sreda, 17. oktober,
ob 18. uri

Matjaž Geder je likovni pedagog na Osnovni šoliII Murska Sobotia Prav pedagoški poklic izrazito vpliva na njegov ustvarjalni svet, ki nenehno prehaja od neposredne in ilustrativne likovne govorice do kompleksnejših konceptualnih in simbolno zastavljenih podob. V svojih delih primerja rigiden šolski sistem, ki temelji na šablonskem in nekritičnem načinu razmišljanja, z odnosom do destigmatizacije duševnih bolezni, ki sta si v njegovih delih presenetljivo blizu. Na ogled je izbor del, nastalih v zadnjih letih, in serija novih tiskov, narejenih posebno za razstavo.


Matjaž Geder: Stopnicanje, 2018, monoprint, 66 x 100 cm.

Tematsko vodstvo po pregledni razstavi Rika Debenjaka

Sledi na papirju, platnu, steni kot intuitivno razumljen svet svojega časa

vodi Tatjana Pregl Kobe, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, pesnica, esejistka in pisateljica

torek, 23. oktober, ob 18. uri
vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno

Med najpomembnejšimi značilnostmi zgodnje umetniške izpovedi Rika Debenjaka je užitek slikanja, prenesen v barvno in oblikovno območje. Prefinjen grafik in tehnični perfekcionist je bil tudi odličen ilustrator.

Likovnik brez ponotranjenega posluha za pisano in pripovedno besedo le težko prevaja sporočila pripovedi v ilustracijo, in Riko Debenjak kot ilustrator je to pravilo potrjeval. Tudi zanj je bilo prepletanje besedne in likovne umetnosti nadvse pomembno in za uresničitev tega prepleta je našel veliko načinov. Z ilustracijo je izrisoval svet, takšen, kot ga je dojemal in čutil, in ne takšnega, kot naj bi bil.

Na svoj intuitivno ponotranjeni in samosvoj način je slikal tihožitja, pokrajino, lastno podobo, akte ter se kasneje, v svojem drugem slikarskem elementu, na osnovi likovnih spoznanj iz svojega virtuoznega grafičnega ustvarjanja na platnu spogledoval z abstrakcijo. Debenjak je ustvarjal izhajajoč iz barvnega realizma in tradicionalnih prvin, pri čemer je bila vsebina zanj vedno zelo pomembna. Liričen in večinoma mehek način njegovega slikanja, izbira barv, oblikovanje podobe, oblika in poteza še danes kažejo umetnikovo likovno občutljivost, a tudi čas, v katerem so slike nastajale.

Program tematskih vodstev ob pregledni razstavi Rika Debenjaka 


Riko Debenjak, ilustracija za knjigo Nikolaj V. Gogolj: Taras Buljba, 1948.