ZANIMA NAS VAŠE MNENJE – EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE EPK 2025

javno srečanje v MGLC – Mednarodni grafični likovni center.
Skupaj bomo v pogovoru ugotavljali naša pričakovanja in želje v zvezi z naslovom EPK 2025.

sreda, 20. februar, ob 16. uri, Predavalnica MGLC (pritličje)

Mestna uprava MOL je začela intenzivne priprave na kandidaturo za naslov EPK 2025. Ljubljana razume projekt EPK 2025 kot projekt vseh prebivalk in prebivalcev Ljubljane, zato želimo tudi v neposrednem stiku z vami slišati vaše mnenje, predloge in pobude. Postopek kandidature je dvofazen in bo trajal predvidoma do konca leta 2020 (prva faza predvidoma do konca januarja 2020 in druga do konca 2020). V prvi polovici leta 2019 je namen opraviti vrsto pogovorov s prebivalkami in prebivalci Ljubljane, in sicer v njihovih lokalnih okoljih. Srečanja z meščani in meščankami potekajo v obliki odprtih pogovorov.

Izhodiščna vprašanja, o katerih želimo slišati vaše mnenje, pa so:

• Kako razumete naslov EPK v odnosu do razvoja Ljubljane?
• Kako se lahko vaše lokalno okolje aktivno vključi v projekt EPK 2025?
• Katere kulturne dogodke bi si najraje želeli ogledati leta 2025?
• Kako lahko javne in nevladne kulturne organizacije prispevajo k reševanju problemov, s katerimi se soočajo mladi, starejši in druge ranljive skupine?
• Katere kulturne vsebine najbolj pogrešate v svojem lokalnem okolju?
• Kako ste zadovoljni s programom kulturnih ustanov, ki jih obiskujete?
• Ali bi si želeli več kulturnih dogodkov na odprtem v svojem lokalnem okolju? Če ja, katere?
• Ali bi si želeli več umetniških intervencij v svojem lokalnem okolju (npr. spomenikov, začasnih ali trajnih umetniških instalacij in podobno)?
• Kakšen je vaš odnos do grafitov in drugih subkultur?
• Ali ste se pripravljeni tudi osebno vključiti v projekte EPK?

Cilj srečanja je ugotoviti pričakovanja in želje v zvezi z naslovom EPK 2025 kakor tudi kulturne potrebe ljudi v njihovem primarnem lokalnem okolju. Udeleženci srečanj bodo lahko svoje mnenje, pobude in predloge v zvezi s kandidaturo MOL za naslov EPK 2025 poslali tudi na elektronski naslov: EPK2025@ljubljana.si.

Prijazno vabljeni!

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Vodstvo z refleksijo bienala: Vladimir Vidmar

Vladimir Vidmar, kurator, raziskovalec, pisec ter umetniški vodja Male galerije v Ljubljani, bo 17. septembra (z začetkom ob 17. uri) vodil po 33. grafičnem bienalu in se osredotočil na aktualna vprašanja satire, njene reprezentacije, identitete, politike, religije, družbenih norm.

Za ugledno International Biennial Foundation je reflektiral tudi letošnjo izdajo bienala. Preberite tukaj.

Vstopnina, vodstvo brezplačno.



Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

Predavanje: Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

Foto: Borut Kranjc.

Predavanje:

Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

torek, 24. septembra, ob 18. uri

MGLC – Švicarija

V sklopu celoletnega programa Švicarije, ki zasleduje moto skupnost, umetnost in narava in se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti, bo medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin pripravila predavanje z naslovom Kolaps Gutenbergove galaksije, ki se posveča zgodovini množičnih medijev. Množični mediji so se skozi čas spreminjali in prilagajali družbenim okoliščinam. Temu so podvrženi tudi danes, ko se spopadajo z vedno novimi tehnološkimi, strukturnimi in vsebinskimi izzivi. Klasični mediji se umikajo sodobnim platformam, s tem pa se spreminjajo tudi pogoji delovanja novinarjev.

O neresni znanosti v resni umetnosti

Četrtek, 26. 9. 2019 ob 18. uri v Veliki dvorani Švicarije


O neresni znanosti v resni umetnosti
Okrogla miza v organizaciji Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja KULA

Razpravljali bodo Alenka Pirman, Blaž Bajič, Rajko Muršič in Miha Horvat.


Vsaj na prvi pogled se zdi, da si etnografija in satira ne bi mogli biti bolj različni: prva teži k spoštljivemu opisovanju načinov življenja, razumevanju sveta s stališča ”domačina”, si prizadeva proizvesti novo vednost itn., druga z bolj ali manj odkrito norčavostjo protestira proti posamezniku, skupini, navadi ali sistemu. Pa vendar lahko obe opredelimo kot načina opisovanja oziroma prikazovanja resničnosti in – še več – trdimo, da resnico obravnavanih pojavov najbolje zagrabita v momentih fikcije, inherentne še tako stvarnim opisom. Če se je v umetnosti zgodil etnografski obrat, pa se v etnografiji oziroma antropologiji kot taki ni zgodil satirični obrat. Postavlja se naivno vprašanje – zakaj? So razlogi epistemološke narave, sta etnografija in satira konceptualno nezdružljivi? Se je antropologija samo-omejila iz etičnih razlogov? Ali etnografije satira ne zanima, jo po tihem zavrača zaradi njene implicitne politične drže? Obenem se postavlja še drugo naivno vprašanje – kaj, če sploh kaj, se lahko s satiro naučimo in kaj, če sploh kaj, lahko s satiro naredimo v svetu, za katerega se zdi, da je onkraj satire, ker je že satira samega sebe?