BIENALE

Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu. Z nastankom leta 1955 je postavil Ljubljano in slovensko likovno umetnost v svetovni kontekst.

Mednarodni prostor je bienalu priznal status visokokakovostne prireditve, slovenska umetnost pa je zaradi bienala poznana tudi zunaj meja države. V svetovnih muzejih je zastopana predvsem z grafikami, k čemur je pripomogel tudi bienale, kakor tudi z vabili umetnikom na pomembne mednarodne razstave.

V šestdesetih letih obstoja je bienale pomagal dvigniti kakovost slovenskega ustvarjanja. Z rednim predstavljanjem del umetnikov iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij je vplival na domače dogajanje. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Bienale je nastal v obdobju, ko je način grafičnega ustvarjanja, njegova reprodukcijska tehnika, odlično ujel stanje v umetnosti in družbi na splošno. Ravno takrat se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike uveljavil pop art. Povojni kapitalizem, potrošniška družba in majava delitev na tako imenovano visoko in nizko kulturo so močno vplivali na produkcijo umetnosti. Umetnost je postala objekt potrošnje, še en izdelek na polici poleg juhe v pločevinki, kamor jo je postavil Andy Warhol. Bienale je v tej klimi hitro prešel med svetovno priznane likovne prireditve. Kot najstarejša manifestacija tega tipa je vzpodbudil tudi nastanek vrste podobnih prireditev po vsem svetu.

Med koncema sedemdesetih in osemdesetih so se umetnostni tokovi spremenili. V ospredje je znova stopila tako imenovana individualna roka umetnika, ki je grafiko kot masovno produkcijsko tehniko potisnila v ozadje, prireditve ljubljanskega grafičnega bienala pa so šle skozi krizno obdobje. Devetdeseta so ponovno uveljavila gledanje na umetnost, naklonjeno grafiki, zanimali so jo atributi postindustrijske družbe, ekološka ozaveščenost, politična korektnost različnih idej, komunikativnost umetnosti. Mednarodni grafični bienale je tako znova pridobil pomembnost. Po letu 2001 se je začel aktivno povezovati še z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, fotografijo, filmom, računalniškimi programi. Štiriindvajseti bienale je leta 2001 začel proces revitalizacije, preverjanja strukture, organiziranosti, odnosa do domačih in mednarodnih javnosti, kuratorstva. Samorefleksija in preizpraševanje svoje vloge se bosta nadaljevala tudi z naslednjimi bienali.

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Drop-in delavnica zina s Hamjo Ahsanom

Sobota, 28. september, 10.00–18.00, DobraVaga

Hamja Ahsan je umetnik, aktivist in kurator, ki živi in dela v Londonu. Je avtor knjige Shy Radicals: Antisystemic Politics of the Militant Introvertin ustanovitelj festivala ustvarjalnega aktivizma, fanzinov in neodvisnega založništva DIY Cultures. Na bienalu se predstavlja z referendumom o odcepitvi in na prizoriščih ljubljanskega bienala poziva obiskovalce, naj glasujejo, da se ta območja priključijo odcepljeni Aspergistanski federaciji. Na delavnici bo z obiskovalci, starejšimi od 18 let, izvajal drop-in delavnico (fan)zina, ki bo reflektirala sporočila bienalske razstave.

Zaželene so prijave na petra.derganc@mglc-lj.si.

Brezplačno.

Foto: Urška Boljkovac. Arhiv: MGLC.

Literarni pogovor: Agata Tomažič

Torek, 17. september, ob 18.00

MGLC Švicarija

Prva gostja v ciklu letošnjih literarnih pogovorov v Švicariji bo pisateljica, publicistka, prevajalka in nekdanja novinarka Agata Tomažič, ki bo spregovorila o presečiščih med literaturo in publicistiko. Z njo se bo pogovarjala Mojca Kumerdej. Dogodek je del celoletnega programa MGLC Švicarija, ki se s sloganom skupnost, umetnost in narava leta 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti.

Literarni pogovor, ki je med drugim posvečen analiziranju razmerja med dokumentarnostjo in fikcijo v literaturi,gosti pisateljico, publicistko, prevajalko in nekdanjo novinarko Agato Tomažič, ki bo predstavila svoje poglede na lastno pisateljsko in novinarsko prakso ter njuna presečišča. Na paleti bo tudi njen literarni prvenec Tik pod nebom (Založba Goga, 2017), ki v središče zgodbe postavlja fiktivnega odgovornega urednika fiktivnega vplivnega časopisa in s tem, hote ali nehote, preizprašuje vlogo množičnih medijev in novinarstva v neizbežno spreminjajočem se času. Pogovor bo odprl nekatera vprašanja o dokumentarnosti in subjektivnosti v literaturi in novinarstvu.

Foto: Jože Suhadolnik

PovezujeM/TIVOLSKI USTVARJALNI KROG

V času poletnih počitnic vabimo otroke na program delavnic, ki ga organiziramo muzeji ob parku Tivoli: Narodni muzej Slovenije (NMS), Moderna galerija (MG), Mednarodni grafični likovni center (MGLC), Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS) in Narodna galerija (NG).

Delavnice bodo potekale od ponedeljka do petka, 8.–12. julija ter 26.–30. avgusta, od 8. do 16. ure, vsak dan v drugem muzeju. Na petdnevnih delavnicah bomo ob igri, ustvarjanju in druženju nekoliko drugače spoznavali umetnost in zgodovino ter odkrivali, kaj naše muzeje povezuje, kaj pa nas dela drugačne in posebne. Namenjene so otrokom od 6. do 12. leta.

PROGRAM

Cena enega počitniškega tedna PovezujeM/TIVOLSKI USTVARJALNI KROG je 120 EUR na otroka, prijave sprejemamo do zapolnitve mest na petra.derganc@mglc-lj.si ali (0)1 241 38 18 .
Poleg vstopnine, vodstva, varstva in materiala za ustvarjanje vključuje kosilo.

Malico otroci prinesejo s seboj.
Prijave za posamezne dneve niso mogoče. Število otrok je omejeno na 15, če bo premalo prijav, počitniški teden odpade.