BIENALE
Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu. Z nastankom leta 1955 je postavil Ljubljano in slovensko likovno umetnost v svetovni kontekst.
Mednarodni prostor je bienalu priznal status visokokakovostne prireditve, slovenska umetnost pa je zaradi bienala poznana tudi zunaj meja države. V svetovnih muzejih je zastopana predvsem z grafikami, k čemur je pripomogel tudi bienale, kakor tudi z vabili umetnikom na pomembne mednarodne razstave.
V šestdesetih letih obstoja je bienale pomagal dvigniti kakovost slovenskega ustvarjanja. Z rednim predstavljanjem del umetnikov iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij je vplival na domače dogajanje. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Bienale je nastal v obdobju, ko je način grafičnega ustvarjanja, njegova reprodukcijska tehnika, odlično ujel stanje v umetnosti in družbi na splošno. Ravno takrat se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike uveljavil pop art. Povojni kapitalizem, potrošniška družba in majava delitev na tako imenovano visoko in nizko kulturo so močno vplivali na produkcijo umetnosti. Umetnost je postala objekt potrošnje, še en izdelek na polici poleg juhe v pločevinki, kamor jo je postavil Andy Warhol. Bienale je v tej klimi hitro prešel med svetovno priznane likovne prireditve. Kot najstarejša manifestacija tega tipa je vzpodbudil tudi nastanek vrste podobnih prireditev po vsem svetu.
Med koncema sedemdesetih in osemdesetih so se umetnostni tokovi spremenili. V ospredje je znova stopila tako imenovana individualna roka umetnika, ki je grafiko kot masovno produkcijsko tehniko potisnila v ozadje, prireditve ljubljanskega grafičnega bienala pa so šle skozi krizno obdobje. Devetdeseta so ponovno uveljavila gledanje na umetnost, naklonjeno grafiki, zanimali so jo atributi postindustrijske družbe, ekološka ozaveščenost, politična korektnost različnih idej, komunikativnost umetnosti. Mednarodni grafični bienale je tako znova pridobil pomembnost. Po letu 2001 se je začel aktivno povezovati še z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, fotografijo, filmom, računalniškimi programi. Štiriindvajseti bienale je leta 2001 začel proces revitalizacije, preverjanja strukture, organiziranosti, odnosa do domačih in mednarodnih javnosti, kuratorstva. Samorefleksija in preizpraševanje svoje vloge se bosta nadaljevala tudi z naslednjimi bienali.
PROGRAM PROJEKTA ŠVICARIJA: SKUPNOST, UMETNOST IN NARAVA
nedeljsko vodstvo po razstavi
Švicarija: skupnost, umetnost in narava v angleškem in slovenskem jeziku, vodi Matic Ferlan
nedelja, 26. avgust ob 15. uri
Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in obrazstavni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti.
Večplastno razstavo tvorijo štirje sklopi: Zgodovina, Spominski atelje Stojana Batiča, Arhitektura in
Umetnost.
Razstava nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
VABLJENI V OTROŠKI ATELJE V USTVARJALNI CENTER ŠVICARIJA!
Vsak petek potekajo ustvarjalne delavnice, animacije in vodeni ogledi stavbe za otroke. Atelje brezplačno obratuje vsak petek od maja do oktobra od 10. do 13. ure. Dejavnosti vodijo galerijske mentorice Petra Derganc, Tina Boc, Petja Kolenko in Katja Kovše.
Svoj obisk lahko najavite na
e-naslov: petra.derganc@mglc-lj.si.
UMETNOST V TEBI: SPOMINSKI ATELJE STOJANA BATIČA
nedelja, 16. september, 10.00–12.30
Spominski atelje Stojana Batiča, Ustvalrjni center Švicarija (pritličje)
Ste kdaj obiskali umetniški atelje? Želite sami poskusiti ustvariti kip?
Vljudno vabljeni na ustvarjalno delavnico za osebe z demenco in njihove svojce. V prijetnem ambientu Spominskega ateljeja Stojana Batiča v Švicariji v parku Tivoli bomo spoznavali umetnikova dela, izvedeli, kako nastajajo kiparska dela in skupaj poskusili izdelati kip. Delavnica bo trajala do 12.30, ko se bomo neformalno podružili.
Delavnica je brezplačna, dostopna za invalidske vozičke, zagotovljen pa je tudi prevoz skozi park Tivoli.
Prijave zbiramo do 7. septembra, na elektronskem naslovu: info@mglc-lj.si ali po telefonu: (01) 241 38 00 med 10. in 15. uro. Število mest je omejeno. Podrobnosti poteka delavnice boste prejeli naknadno.
Delavnica je del projekta DOBER DAN VSAK DAN, ki tokrat sodeluje z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom (MGLC) in Združenjem Spominčica.
Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.
VABIMO ŠOLE
na ogled pregledne razstave Rika Debenjaka ter spremljajočih razstav grafikov mlajše generacije!
(Tina Mohorovič: Anonimi. Alja Košar: Točka, Matjaž Geder: Priprave na improvizacijo)
Vabimo tudi k pregledu programov v šolskem letu 2018–2019
Priložnost za študijsko izpopolnjevanje: Kulturna dediščina, grafika in mladi
sreda, 12. september, ob 16. uri
brezplačno
Vabimo na predstavitev likovne pedagoginje Doroteje Rušnik Stramšak, ki je raziskovala vpliv nove grafične paradigme na delo z dijaki. Po predavanju sledi ogled razstav Rika Debenjaka in Alje Košar.
najave: lili.sturm@mglc-lj.si
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
Kulturna dediščina, grafika in mladi
Predavanje o povezovanju tradicionalne klasične grafične paradigme s paradigmo sodobne umetnosti
sreda, 12. september, ob 16. uri, predava Doroteja Rušnik Stramšak
Vabimo na predstavitev likovne pedagoginje Doroteje Rušnik Stramšak, ki je na podlagi projekta s srednješolci raziskovala vpliv nove grafične paradigme na delo z dijaki: izdelava gigantske grafike, kolektivno delo, prezentacija v javnem prostoru in javna pozornost. Po predavanju sledi ogled razstav Rika Debenjaka (grafična dediščina 20. stoletja) in Alje Košar (sodobni pristopi).
Brezplačno, potrebne prehodne najave na lili.sturm@mglc-lj.si
Predavanje je v programu pregledne razstave Rika Debenjaka.
Thomas Kilpper, Neprekinjena prekinitev, 30. grafični bienale,
2013, talni lesorez. Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
RAZPIS ZA UMETNIŠKO REZIDENCO V POUGUES-LES-EAUX
MGLC/Ustvarjalni center Švicarija in Center za sodobno umetnost Parc Saint Leger, Nievers, Francija objavljata javni razpis za umetniško rezidenco v Pougues-les Eaux v letu 2019. Vabimo vizualne in/ali intermedijske umetnike, ki prihajajo iz Slovenije ali v Sloveniji živijo in delujejo, Izbrani umetnik se bo udeležil trimesečne umetniške rezidence v Centru za sodobno umetnost Parc Saint Leger
Rok za prijave je 17. september 2018!
Kandidati se prijavljajo za termin
1. september–30. november 2019.
Dodatne informacije:
miha.colner@mglc-lj.si ali
030/708 469.
Tu kliknite za besedilo celotnega razpisa!
Odprtje razstave: TRUDE JOHANSEN & MARUŠA MEGLIČ
četrtek, 23. avgust, 19.00,
(Predavalnica, pritličje)
23. 8.–9. 9. 2018
V sklopu medinstitucionalnega sodelovanja med Nordic Artists' Centrom Dale in Mednarodnim grafičnim likovnim centrom se bosta na skupni razstavi predstavili umetnici, ki sta se udeležili prve rezidenčne izmenjave med Norveško in Slovenijo – Trude Johansen in Maruša Meglič.
Predstavili bosta pretežno nova dela, ki so nastala kot rezultat začasne preselitve in ustvarjanja v novem okolju. Slednje je tudi osrednja tematska vez razstave, ki se osredotoča na idejo dislociranosti ter vpliva nepoznanega okolja na umetniško ustvarjanje. V Predavalnici v pritličju MGLC bodo v skupni konstelaciji in v tesnem sodelovanju med avtoricama predstavljena dela v različnih medijih in tehnikah – od najdenih objektov in podob, grafike, risbe, knjig umetnika do tekstovnih intervencij in instalacij.
Trude Johansen (1981) je umetnica in grafičarka, ki se je specializirala v tehniki lesoreza. Kljub temu v umetniški praksi uporablja različne medije in načine, kot so apropriacija objektov in podob, založništvo in tekstualna dela. Živi in deluje v Mossu, Norveška.
Maruša Meglič (1989) je umetnica, ki se izraža v plejadi različnih umetniških medijev. Po izobrazbi je slikarka, poleg tega se v svoji prepoznavni avtorski praksi izraža v kiparstvu in instalaciji kakor tudi v privzemanju najdenih objektov in materialov. Živi in deluje v Ljubljani.
