BIENALE
Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu. Z nastankom leta 1955 je postavil Ljubljano in slovensko likovno umetnost v svetovni kontekst.
Mednarodni prostor je bienalu priznal status visokokakovostne prireditve, slovenska umetnost pa je zaradi bienala poznana tudi zunaj meja države. V svetovnih muzejih je zastopana predvsem z grafikami, k čemur je pripomogel tudi bienale, kakor tudi z vabili umetnikom na pomembne mednarodne razstave.
V šestdesetih letih obstoja je bienale pomagal dvigniti kakovost slovenskega ustvarjanja. Z rednim predstavljanjem del umetnikov iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij je vplival na domače dogajanje. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Bienale je nastal v obdobju, ko je način grafičnega ustvarjanja, njegova reprodukcijska tehnika, odlično ujel stanje v umetnosti in družbi na splošno. Ravno takrat se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike uveljavil pop art. Povojni kapitalizem, potrošniška družba in majava delitev na tako imenovano visoko in nizko kulturo so močno vplivali na produkcijo umetnosti. Umetnost je postala objekt potrošnje, še en izdelek na polici poleg juhe v pločevinki, kamor jo je postavil Andy Warhol. Bienale je v tej klimi hitro prešel med svetovno priznane likovne prireditve. Kot najstarejša manifestacija tega tipa je vzpodbudil tudi nastanek vrste podobnih prireditev po vsem svetu.
Med koncema sedemdesetih in osemdesetih so se umetnostni tokovi spremenili. V ospredje je znova stopila tako imenovana individualna roka umetnika, ki je grafiko kot masovno produkcijsko tehniko potisnila v ozadje, prireditve ljubljanskega grafičnega bienala pa so šle skozi krizno obdobje. Devetdeseta so ponovno uveljavila gledanje na umetnost, naklonjeno grafiki, zanimali so jo atributi postindustrijske družbe, ekološka ozaveščenost, politična korektnost različnih idej, komunikativnost umetnosti. Mednarodni grafični bienale je tako znova pridobil pomembnost. Po letu 2001 se je začel aktivno povezovati še z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, fotografijo, filmom, računalniškimi programi. Štiriindvajseti bienale je leta 2001 začel proces revitalizacije, preverjanja strukture, organiziranosti, odnosa do domačih in mednarodnih javnosti, kuratorstva. Samorefleksija in preizpraševanje svoje vloge se bosta nadaljevala tudi z naslednjimi bienali.
PREDAVANJE ROBERTINA ŠEBJANIČ & GJINO ŠUTIĆ: AQUA_FORENSIC
četrtek, 28. februar, ob 18. uri, Švicarija
V sklopu celoletnega programa Švicarije, ki zasleduje moto skupnost, umetnost in narava in se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti, bosta umetnika in raziskovalca Robertina Šebjanič (Ljubljana) in Gjino Šutić (Zagreb, Dubrovnik) pripravila predavanje na temo nevidnega onesnaževanja voda.
Umetnika in raziskovalca bosta na poglobljenem predavanju predstavila umetniško-znanstveni raziskovalni projekt aqua_forensic. V njem podrobno obravnavata našim očem nevidno, a vseprisotno onesnaževanje svetovnih voda z nevidnimi kemičnimi onesnaževalci (težke kovine, olja, antibiotiki, ostanki fitofarmacevtskih sredstev) in odpirata razpravo o naši empatiji do (pod)vodnih habitatov. Projekt aqua_forensic odpira vprašanja o t. i. aquaformingu v obdobju antropocena in o t. i. terraformingu, človeškem odtisu na vodah, predvsem pa postavlja ključno vprašanje: kako oceani čutijo naše delovanje?
VODSTVO PO RAZSTAVI FAIR GAME S KUSTOSINJO KATE SUTTON
torek, 26. februar, ob 17. uri
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
Nathalie Du Pasquier, Fair Game
30. 11. 2018–3. 3. 2019
Kompozicije Nathalie Du Pasquier transformirajo prostore Mednarodnega grafičnega likovnega centra v niz mikrookolij, ki obiskovalce posrkajo vase. Umetnica v njih uporabi motive s svojih slik, grafik, risb in muralov, ki jih je ustvarila v več kot treh desetletjih, pa tudi iz nove serije sitotiskov, ki je nastala prav v ateljeju za sitotisk v Mednarodnem grafičnem likovnem centru.
Nathalie Du Pasquier se je uveljavila z živimi, vpadljivimi grafikami in potiskanim tekstilom, z deli, ki so jih oblikovali eklektični vplivi na njeno ustvarjanje ter njena brezmejna domišljija in ljubezen do eksperimentiranja.
Od poznih osemdesetih let se Nathalie Du Pasquier osredotoča predvsem na slikarstvo. Ustvarila je obsežen opus, katerega velik del ni bil še nikoli razstavljen. Razstava Fair Game ni urejena kronološko, temveč išče intuitivnej formalne povezave med različnimi serijami. Izbrani elementi ali predmeti se znova in znova pojavljajo v različnih kompozicijskih postavitvah kot igralna karta, ki se ob vsakem mešanju znajde v drugi kombinaciji, zaradi česar ima vsakokrat drugačno moč in omejitve. Ta vizualni besednjak lahko v prečiščeni obliki vidimo v njeni novi seriji modulov v sitotisku, ki jih umetnica imenuje »navidezno pohištvo«).
Kustosinja razstave je Kate Sutton.
Spremljevalni program razstave
Nathalie Du Pasquier: Mensola Piena, 2011, olje na platnu.
NOVINARSKA KONFERENCA SLOVENSKIH GALERIJ
petek, 22. februar, ob 11. uri
Predavalnica (pritličje), MGLC – Grad Tivoli
Vabimo vas na predstavitev programa slovenskih galerij za leto 2019. Mednarodni grafični likovni center je v duhu dobrega sodelovanja in medsebojne podpore ponudil prostor slovenskim galerijam, ki se prav tako kot MGLC poleg muzealskega dela ukvarjajo tudi s produkcijo in predstavitvijo sodobne umetniške ustvarjalnosti. Predstavile se bodo: Galerija Božidar Jakac, Galerija Murska Sobota, Koroška galerija likovnih umetnosti, Mednarodni grafični likovni center, Obalne galerije Piran, Pilonova galerija Ajdovščina in Umetnostna galerija Maribor.
S programom galerij nas bodo seznanili:
Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac
Robert Inhof, direktor Galerije Murska Sobota
Andreja Hribernik, direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti
Nevenka Šivavec, direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra
Jelka Pečar, direktorica Obalnih galerij Piran
Tina Ponebšek, direktorica Pilonove galerije Ajdovščina
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
VABILO ZA SODELOVANJE MLADIH AVTORJEV NA 33. GRAFIČNEM BIENALU LJUBLJANA
33. grafični bienale Ljubljana vabi mlade umetnike_ce, oblikovalce_ke in arhitekte_ke z bivališčem v Sloveniji k prijavi zasnov za izdelavo instalacije oziroma scenografije za javni program bienala.
Instalacija naj vključuje elemente, ki jih je mogoče razstaviti in ponovno sestaviti ter uporabiti za različne dogodke, kot so na primer stand up komedije, pogovori, predavanja in podobno.
33. grafični bienale Ljubljana se bo osredotočil na grafični jezik in njegov potencial za satiro kot obliko kritike v postresničnostnem času.
Prizorišče instalacije/scenografije je Švicarija v parku Tivoli.
Izbrani prijavitelj bo v programu bienala naveden kot sodelujoči umetnik.
Rok prijave: 28. februar 2019
Podrobne informacije o vabilu
Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.
