BIENALE
Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu. Z nastankom leta 1955 je postavil Ljubljano in slovensko likovno umetnost v svetovni kontekst.
Mednarodni prostor je bienalu priznal status visokokakovostne prireditve, slovenska umetnost pa je zaradi bienala poznana tudi zunaj meja države. V svetovnih muzejih je zastopana predvsem z grafikami, k čemur je pripomogel tudi bienale, kakor tudi z vabili umetnikom na pomembne mednarodne razstave.
V šestdesetih letih obstoja je bienale pomagal dvigniti kakovost slovenskega ustvarjanja. Z rednim predstavljanjem del umetnikov iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij je vplival na domače dogajanje. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Bienale je nastal v obdobju, ko je način grafičnega ustvarjanja, njegova reprodukcijska tehnika, odlično ujel stanje v umetnosti in družbi na splošno. Ravno takrat se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike uveljavil pop art. Povojni kapitalizem, potrošniška družba in majava delitev na tako imenovano visoko in nizko kulturo so močno vplivali na produkcijo umetnosti. Umetnost je postala objekt potrošnje, še en izdelek na polici poleg juhe v pločevinki, kamor jo je postavil Andy Warhol. Bienale je v tej klimi hitro prešel med svetovno priznane likovne prireditve. Kot najstarejša manifestacija tega tipa je vzpodbudil tudi nastanek vrste podobnih prireditev po vsem svetu.
Med koncema sedemdesetih in osemdesetih so se umetnostni tokovi spremenili. V ospredje je znova stopila tako imenovana individualna roka umetnika, ki je grafiko kot masovno produkcijsko tehniko potisnila v ozadje, prireditve ljubljanskega grafičnega bienala pa so šle skozi krizno obdobje. Devetdeseta so ponovno uveljavila gledanje na umetnost, naklonjeno grafiki, zanimali so jo atributi postindustrijske družbe, ekološka ozaveščenost, politična korektnost različnih idej, komunikativnost umetnosti. Mednarodni grafični bienale je tako znova pridobil pomembnost. Po letu 2001 se je začel aktivno povezovati še z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, fotografijo, filmom, računalniškimi programi. Štiriindvajseti bienale je leta 2001 začel proces revitalizacije, preverjanja strukture, organiziranosti, odnosa do domačih in mednarodnih javnosti, kuratorstva. Samorefleksija in preizpraševanje svoje vloge se bosta nadaljevala tudi z naslednjimi bienali.
NATAŠA BERK: 1. NEOMEJENA IZDAJA
2. 4.–19. 5. 2019
odprtje:
torek, 2. april, ob 19. uri
Švicarija
Razstava je del celoletnega programa Švicarije z motom skupnost, umetnost in narava, ki se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na pravico javnosti do obveščenosti. Sodelujoči avtorji preizprašujejo kredibilnost podob in njihovih pomenov v času prenasičenosti z vizualnimi impulzi in analizirajo dvoumnost medijskih sporočil na svetovnem spletu.
Prostorska intervencija Nataše Berk in skupine umetnikov v Švicariji prikazuje njihovo raznovrstno vizualno produkcijo, ki se običajno pojavlja v virtualnem prostoru svetovnega spleta in na družbenih omrežjih. Tokrat pa se seli v fizični prostor. Skupaj raziskujejo fenomenologijo podobe v javnosti in njen vpliv na dojemanje stvarnosti ter na ironičen način naslavljajo normative reklamne industrije, tendencioznost množičnih medijev, voajerizem in družbene konvencije posameznikove pojavnosti. V sklopu razstave so tako predstavljena dela, ki se posvečajo razmisleku o naravi podobe v vsakdanjem življenju. Fotografije, videi, objekti in kolaži odpirajo vprašanja razumevanja vizualne kulture v obdobju, ko je javni prostor nasičen z vsebinami in podobami, ter vprašanja o manipulativnosti podobe in ambivalentnosti njenih pomenov.
Kustos: Miha Colner
Foto: Nataša Berk.
DELAVNICA ANIMACIJE
nedelja, 19. maj, 11.00–14.00
Po kratkem ogledu Švicarije in razstave Nataše Berk, 1. neomejena izdaja bomo v svetu piksilacije s pomočjo lastnih teles ustvarili video. Skozi proces nas bo vodila mentorica Jelena Dragutinovič.
Tokratna delavnica je zadnja v seriji delavnic animacije v letošnjem šolskem letu, ki jih izvaja Slon Animateka v sodelovanju z MGLC.
Primerno za mlade 8+. Brezplačno.
Obvezne prijave: https://bit.ly/2vl5BqZ
Javni razpis za oddajo bivalne rezidence v ŠvicarijI
Rezidenca za mlade je namenjena ustvarjalcem do 35. leta starosti, ki aktivno delujejo na področju likovnih umetnosti. Starost prijavitelja na javni razpis se upošteva na dan roka za oddajo vloge na javni razpis. Namen javnega razpisa je mlademu ustvarjalcu oddati v najem atelje za obdobje dveh let in mu s tem omogočiti optimalne pogoje za njegovo ustvarjanje.
Celotno besedilo razpisa
Rok za oddajo vloge je 29. april 2019.
Dodatne informacije:
e: miha.colner@mglc-lj.si
t: 01 24 13 817.
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
Projekcija filma: Genpin, Misterij ženska
torek, 23. april, ob 19. uri, atelje M2.1, Švicarijia, vstop prost
režija: Naomi Kawase
Dokumentarni film je nežen, pretanjen pogled v življenje v Hiši rojstva, kjer se dr. Yoshimura skupaj z babicami že štirideset let posveča naravnemu rojevanju. Več
Vabljeni!
Najavljamo 33. grafični bienale Ljubljana: Vice v lisice
7. 6.–29. 9. 2019
Kurator:
metniški kolektiv Slavs and Tatars
31 umetnikov na 9 lokacijah po Ljubljani
Razstava Vice v lisice bo z več vidikov obravnavala žanr satire v današnjem času. Ob zgodovinskem delu bo predstavila tudi dela sodobnih umetnikov in vključevala intervencije različnih aktivistov in novomedijskih polemikov ter predstave stand up komikov in drugih. Umetniški kolektiv Slavs and Tatars se v 33. izdaji bienala posveča premisleku o grafičnem ne zgolj v pomenu medija, temveč v pomenu njegove zmožnosti za delovanje, kot o agensu. Bienale bo tako poskušal osvetliti, kako grafični jezik z uporabo ironije in smešenja spodbuja vznik te izrazito trdožive in aktualne oblike kritike oziroma infrapolitike. Satira se je namreč s tem, ko z izrekanjem resnice nastavlja oblasti ogledalo, dokazala kot petrijevka v svetu postresničnostnih bakterij.
Klikni za več
PovezujeM/TIVOLSKI USTVARJALNI KROG
Tudi letos bomo v času poletnih počitnic izvajali program PovezujeM/TIVOLSKI USTVARJALNI KROG, ki ga organiziramo muzeji ob parku Tivoli.
Na voljo sta termina:
8.–12. julij in 26.–30. avgust,
od 8. do 16. ure.
Podrobnosti sledijo kmalu!
Predprijave zbiramo na: petra.derganc@mglc-lj.si
PovezujeMo: Narodni muzej Slovenije, Moderna galerija, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Narodna galerija in MGLC.
Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih in Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja
22. 3.–19. 5. 2019
VODSTVO PO RAZSTAVI
torek, 23. april, ob 17 uri
v slovenskem jeziku in ob 17.30
v angleškem jeziku
Vstopnina za razstavo, vodstvo je brezplačno
Vodi soavtor razstave, muzejski informator Gregor Dražil.
Prijazno vabljeni!
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
DRUŽINSKA MAP'CA
Zopet smo za vas pripravili Družinsko map'co, brezplačno jo prejmete ob nakupu družinske vstopnice za ogled razstave.
Tokrat vas v njej čakajo radovedne kartice, skupaj z otroci jim pomagajte najti svoja mesta v galeriji.
Srečno!
Simpozij ob razstavi
Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja
sreda, 15. maj, 14.30–19.00, Mednarodni grafični likovni center
Urnik simpozija
14:00 Gregor Dražil: Oris sodelovanja med Japonsko in Slovenijo na področju grafike
*14:40 Bert Winther-Tamaki: Estetika lesa v ustvarjanju skupine Kreativna grafika (Sosaku Hanga), 1945. do 1965
15:20 Wiktor Komorowski: Od washija do politike: grafika in japonizem v času hladne vojne
16:00–16:20 Odmor
16:20 Marjeta Ciglenečki: Forma viva v Sloveniji in japonski umetniki
17:00 Noriaki Sangawa: Sodelovanje japonske umetniške skupine Ryu z Moderno galerijo in grafičnim bienalom
Gostujoče predavanje
*Bert Winther-Tamaki: Kaj se zgodi z japonsko sodobno umetnostjo, ko jo razstavimo izven Japonske?
*Predavanje bo potekalo v ponedeljek, 13. maja, ob 18. uri na Filozofski fakulteti v predavalnici 343. Predavanje soorganizira Oddelek za umetnostno zgodovino.
Simpozij bo potekal v angleškem jeziku.
Več
Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.
odprtje
petek, 22. marec, ob 18. uri
Razstava je sestavljena iz dveh delov, prvi z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih je posvečen japonski grafiki sedemdesetih let in je nastal v organizaciji Japonske fundacije, drugi, dokumentarni, pa je naslovljen Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja in ga je pripravil Mednarodni grafični likovni center.
Potujoča razstava Fotografske podobe in materialnost z izborom najreprezentativnejših avtorjev predstavlja smernice v japonski grafiki sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo zlato obdobje grafičnega medija na Japonskem. Kustos razstave Kyoji Takizawa je izbral atraktivne avtorje, ki so bili večkrat nagrajeni v mednarodnem prostoru in tvorijo jedro modernistične in avantgardne scene sedemdesetih let.
Dokumentarna razstava Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja pa osvetljuje enega od mnogih družbeno-umetnostnih poglavij, povezanih z zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala. Z izborom likovnega, arhivskega, fotografskega in drugega gradiva poskuša prikazati komunikacijo med geografsko in politično oddaljenima državama v sklopu ambiciozne mednarodne likovne prireditve, kot je Grafični bienale Ljubljana. Avtorja razstave sta Nevenka Šivavec in Gregor Dražil.
Razstavo v maju spremlja istoimenski mednarodni simpozij.
Oblikovanje razstave: Ivian Kan Mujezinović in Mina Fina.
Tetsuya Noda: Dnevnik, 11. september '68 (lesorez in sitotisk).
