Predstavitev

Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu. Z nastankom leta 1955 je postavil Ljubljano in slovensko likovno umetnost v svetovni kontekst.

Mednarodni prostor je bienalu priznal status visokokakovostne prireditve, slovenska umetnost pa je zaradi bienala poznana tudi zunaj meja države. V svetovnih muzejih je zastopana predvsem z grafikami, k čemur je pripomogel tudi bienale, kakor tudi z vabili umetnikom na pomembne mednarodne razstave. V šestdesetih letih obstoja je bienale pomagal dvigniti kakovost slovenskega ustvarjanja. Z rednim predstavljanjem del umetnikov iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij je vplival na domače dogajanje. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Bienale je nastal v obdobju, ko je način grafičnega ustvarjanja, njegova reprodukcijska tehnika, odlično ujel stanje v umetnosti in družbi na splošno. Ravno takrat se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike uveljavil pop art. Povojni kapitalizem, potrošniška družba in majava delitev na tako imenovano visoko in nizko kulturo so močno vplivali na produkcijo umetnosti. Umetnost je postala objekt potrošnje, še en izdelek na polici poleg juhe v pločevinki, kamor jo je postavil Andy Warhol. Bienale je v tej klimi hitro prešel med svetovno priznane likovne prireditve. Kot najstarejša manifestacija tega tipa je vzpodbudil tudi nastanek vrste podobnih prireditev po vsem svetu. Med koncema sedemdesetih in osemdesetih so se umetnostni tokovi spremenili. V ospredje je znova stopila tako imenovana individualna roka umetnika, ki je grafiko kot masovno produkcijsko tehniko potisnila v ozadje, prireditve ljubljanskega grafičnega bienala pa so šle skozi krizno obdobje. Devetdeseta so ponovno uveljavila gledanje na umetnost, naklonjeno grafiki, zanimali so jo atributi postindustrijske družbe, ekološka ozaveščenost, politična korektnost različnih idej, komunikativnost umetnosti. Mednarodni grafični bienale je tako znova pridobil pomembnost. Po letu 2001 se je začel aktivno povezovati še z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, fotografijo, filmom, računalniškimi programi. Štiriindvajseti bienale je leta 2001 začel proces revitalizacije, preverjanja strukture, organiziranosti, odnosa do domačih in mednarodnih javnosti, kuratorstva. Samorefleksija in preizpraševanje svoje vloge se bosta nadaljevala tudi z naslednjimi bienali.

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

RAZIŠČIMO MGLC

Bi radi spoznali našega hišnega mojstra Veveriča in izvedeli več o dejavnostih MGLC?

V knjižici Raziščimo MGLC Veverič predstavi in razloži, pa tudi pokomentira naše dejavnosti, zgodovino, park in galerijo, grafični bienale, nas povabi v grafični ateljeje in muzejsko kavarno itd. Sicer pa je Veverič, navihani, v rap usmerjeni veveričji najstnik.


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Avtorji so:
besedilo in uredništvo: Lili Šturm, ilustracije: Jure Engelsberger, oblikovanje: Mina Fina, Ee.

Knjižica je brezplačna, namenjena je osnovnošolcem, učiteljem, vzgojiteljem ter družinam. Najdete jo na Info Točki v Gradu Tivoli.

Več

Napovedujemo 34. grafični bienale Ljubljana: Iskra Delta

18. 6.–17. 10. 2021

Iskro Delto, tehnološki konglomerat, smo priklicali iz prihodnosti, da predstavi svojo skrivno produkcijo na 34. grafičnem bienalu Ljubljana.

Ljubljanski grafičnibienale, ki je bil ustanovljen leta 1955 sredi hladne vojne, se je v več kot šestdesetih letih svojega obstoja neumorno odzival na nenehno spreminjajoči se družbenopolitični kontekst, hkrati pa preoblikoval lastno identiteto in strategije. Vse od začetka si je prizadeval preseči geopolitična nasprotja, s čimer je kazal odločenost Jugoslavije, da izbere lastno pot.

Bienale še naprej črpa iz svoje zgodovine in konteksta, pri čemer je za 34. izdajo našel spodbudo v posebnem lokalnem primeru tehnološkega razvoja in njegovih neuresničenih potencialov. Na ozadju socialnih in okoljskih nemirov, globoko v pandemiji, ki je naša telesa prikovala na mesto, naše oči pa na zaslone, zgodba o Iskri Delti in duhovih »izgubljene prihodnosti«, ki jo preganjajo, vžiga iskro za predstavljanje in izgradnjo mogočih alternativnih sedanjosti.

Kuratorji:
Tjaša Pogačar, Muanis Sinanović, Nevenka Šivavec

Projektna skupina bienala:
Kukla Kešerović, Aljaž Košir,
Tjaša Pogačar, Muanis Sinanović,
Nevenka Šivavec, Andrej Škufca

Invader’s Street Art Tour, voden sprehod po ljubljanski ulični umetnosti

nedelja, 28. februar, ob 15. uri, Park Tabor, pri vodnjaku

Pridružite se nam na vodenemu ogledu s kolesi, na katerem bomo raziskovali ljubljansko ulično umetnost in iskali Invaderjeve mozaike in druge oblike street arta. 

Več: 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.