Predstavitev

Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu. Z nastankom leta 1955 je postavil Ljubljano in slovensko likovno umetnost v svetovni kontekst.

Mednarodni prostor je bienalu priznal status visokokakovostne prireditve, slovenska umetnost pa je zaradi bienala poznana tudi zunaj meja države. V svetovnih muzejih je zastopana predvsem z grafikami, k čemur je pripomogel tudi bienale, kakor tudi z vabili umetnikom na pomembne mednarodne razstave. V šestdesetih letih obstoja je bienale pomagal dvigniti kakovost slovenskega ustvarjanja. Z rednim predstavljanjem del umetnikov iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij je vplival na domače dogajanje. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Bienale je nastal v obdobju, ko je način grafičnega ustvarjanja, njegova reprodukcijska tehnika, odlično ujel stanje v umetnosti in družbi na splošno. Ravno takrat se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike uveljavil pop art. Povojni kapitalizem, potrošniška družba in majava delitev na tako imenovano visoko in nizko kulturo so močno vplivali na produkcijo umetnosti. Umetnost je postala objekt potrošnje, še en izdelek na polici poleg juhe v pločevinki, kamor jo je postavil Andy Warhol. Bienale je v tej klimi hitro prešel med svetovno priznane likovne prireditve. Kot najstarejša manifestacija tega tipa je vzpodbudil tudi nastanek vrste podobnih prireditev po vsem svetu. Med koncema sedemdesetih in osemdesetih so se umetnostni tokovi spremenili. V ospredje je znova stopila tako imenovana individualna roka umetnika, ki je grafiko kot masovno produkcijsko tehniko potisnila v ozadje, prireditve ljubljanskega grafičnega bienala pa so šle skozi krizno obdobje. Devetdeseta so ponovno uveljavila gledanje na umetnost, naklonjeno grafiki, zanimali so jo atributi postindustrijske družbe, ekološka ozaveščenost, politična korektnost različnih idej, komunikativnost umetnosti. Mednarodni grafični bienale je tako znova pridobil pomembnost. Po letu 2001 se je začel aktivno povezovati še z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, fotografijo, filmom, računalniškimi programi. Štiriindvajseti bienale je leta 2001 začel proces revitalizacije, preverjanja strukture, organiziranosti, odnosa do domačih in mednarodnih javnosti, kuratorstva. Samorefleksija in preizpraševanje svoje vloge se bosta nadaljevala tudi z naslednjimi bienali.

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Obvestilo o zaprtju MGLC in Švicarije

Mednarodni grafični likovni center in MGLC Švicarija bosta do nadaljnjega zaprta za javnost v skladu z uradnimi smernicami NIJZ in Ministrstva za zdravje RS zaradi onemogočanja prenosa koronavirusa. Ta začasni ukrep je sprejet za zagotovitev zdravja obiskovalcev in muzejskih delavcev. Prihodnji program bomo sproti prilagajali razmeram in priporočilom.
Vabimo vas, da nas obiščete na naših družbenih omrežjih: Facebooku, Twitterju in Instagramu!


Foto: Katja Goljat. Arhiv MGLC.

Novosti iz Zbirke MGLC

Roni Horn: You are the Weather
Zbirka umetniških publikacij,
inv. št. 1894

Ameriška umetnica Roni Horn že vrsto let redno potuje na Islandijo, kjer ostaja dalj časa. Tam se rojevajo ideje za njene instalacije in knjige z risbami in fotografijami.

You are the Weather je izjemno lepa knjiga umetnika, je minimalistična in zapletena hkrati. Sooča nas s skrivnostno površino obraza ene same ženske. Je intimno in erotično umetniško delo, pri tem pa ni niti seksualna niti eksplicitna. Knjige ne moremo gledati na običajen pasiven način. Znajdemo se namreč pred odprtim obrazom neznane ženske, ob tem izkusimo njeno lepoto, globino in skrivnostnost. Ženski obraz nam priklene pogled, a nam ga ne vrača. Pred nami je torej knjiga umetnika, ki je enako izzivalna in zagonetna, kot je lepa in intimna.

Roni Horn o delu: »Osredotoča se izključno na eno žensko, na posnetke njenega obraza od blizu. Margrét fotografiram v vodi, to je zelo pomembno, saj je voda resnično ključni pojav na Islandiji. Najin odnos je bil precej preprost. Ni mi bilo treba reči, kaj naj naredi. Preprosto je šla v vodo in jaz sem jo začela fotografirati. Na soncu ali pod nevihtnim, oblačnim nebom – obkrožala jo je voda, njeni lasje so bili včasih vlažni, včasih razmršeni od vetra. Te ženske ne morete gledati na običajen način, kot se gleda fotografije aktov. Gledate eno žensko in ona gleda nazaj. Zaradi njenega odnosa do vode, svetlobe, vetra in vremena se zdi, kot da gledamo različne osebnosti.«

Več

Megazin kuhna

Vsi kreativci, ustvarjalci in preostali entuziasti v izolaciji – združimo se in ga zakuhajmo skupaj!

Vabimo vas k soustvarjanju kolektivnega dokumenta časa in izredne situacije, ki je presenetila in pretresla ves svet. Ostanimo doma in namenimo svoj čas, ki se zdi, da ga je kar naenkrat veliko več, prijetnejšim platem življenja. Pripravite list papirja in uporabite moč svojega dolgo varovanega recepta – barvajte, pišite, lepite, izrezujte, valjajte, brišite, popravite teksturo … Vse prispele likovne prispevke bomo natisnili in združili v knjižico – zin, ki jo prejme prav vsak sodelujoči.
Preberite več o naši akciji!

K sodelovanju pri Megazinu pa so toplo vabljeni tudi šolarji in dijaki!
Kliknite za razpis