Predstavitev

Ljubljanski grafični bienale je eden najstarejših na svetu. Z nastankom leta 1955 je postavil Ljubljano in slovensko likovno umetnost v svetovni kontekst.

Mednarodni prostor je bienalu priznal status visokokakovostne prireditve, slovenska umetnost pa je zaradi bienala poznana tudi zunaj meja države. V svetovnih muzejih je zastopana predvsem z grafikami, k čemur je pripomogel tudi bienale, kakor tudi z vabili umetnikom na pomembne mednarodne razstave. V šestdesetih letih obstoja je bienale pomagal dvigniti kakovost slovenskega ustvarjanja. Z rednim predstavljanjem del umetnikov iz drugih kulturnih in umetnostnih okolij je vplival na domače dogajanje. Velik delež ima tudi pri nastanku ljubljanske grafične šole in del, ki so vrhunci klasične grafične produkcije. Bienale je nastal v obdobju, ko je način grafičnega ustvarjanja, njegova reprodukcijska tehnika, odlično ujel stanje v umetnosti in družbi na splošno. Ravno takrat se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike uveljavil pop art. Povojni kapitalizem, potrošniška družba in majava delitev na tako imenovano visoko in nizko kulturo so močno vplivali na produkcijo umetnosti. Umetnost je postala objekt potrošnje, še en izdelek na polici poleg juhe v pločevinki, kamor jo je postavil Andy Warhol. Bienale je v tej klimi hitro prešel med svetovno priznane likovne prireditve. Kot najstarejša manifestacija tega tipa je vzpodbudil tudi nastanek vrste podobnih prireditev po vsem svetu. Med koncema sedemdesetih in osemdesetih so se umetnostni tokovi spremenili. V ospredje je znova stopila tako imenovana individualna roka umetnika, ki je grafiko kot masovno produkcijsko tehniko potisnila v ozadje, prireditve ljubljanskega grafičnega bienala pa so šle skozi krizno obdobje. Devetdeseta so ponovno uveljavila gledanje na umetnost, naklonjeno grafiki, zanimali so jo atributi postindustrijske družbe, ekološka ozaveščenost, politična korektnost različnih idej, komunikativnost umetnosti. Mednarodni grafični bienale je tako znova pridobil pomembnost. Po letu 2001 se je začel aktivno povezovati še z drugimi reprodukcijskimi tehnikami, fotografijo, filmom, računalniškimi programi. Štiriindvajseti bienale je leta 2001 začel proces revitalizacije, preverjanja strukture, organiziranosti, odnosa do domačih in mednarodnih javnosti, kuratorstva. Samorefleksija in preizpraševanje svoje vloge se bosta nadaljevala tudi z naslednjimi bienali.

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Izšel je Megazin kuhna za šolarje

Marca smo z nastopom karantene zaradi virusa COVID-19 objavil javni poziv šolam k sodelovanju pri akciji Megazin Kuhna za šolarje. Zavedajoč se dejstva, da otežene življenjske razmere niso bile nikoli ovira za ustvarjalnost, in da je tak trenutek lahko tudi priložnost za kolektivni duh in umetnost, smo k ustvarjanju umetniškega zina povabili osnovne in srednje šole ter gimnazije po vsej Sloveniji. Vabilo je veljalo razredu kot celoti, a štelo je tudi sodelovanje posameznikov.

Priljubljeni ustvarjalni koncept do it yourself (naredi sam) smo nadgradili v do it together (naredimo skupaj). Sodelujoči so oddali svoje prispevke kot datoteke v pdf ali jpg obliki in velikosti formata A4. Vsak sodelujoči razred (oziroma posameznik) je prejel en izvod, trije pa so shranjeni v arhivu MGLC. Vsi, ki so sodelovali v akciji, pa so upravičeni tudi do brezplačne vstopnice za obisk MGLC v šolskem letu 2020/2021.

Razpis je potekal med 27. marcem in 18. majem. Pozivu se je odzvalo 16 šol, 47razredov in skupaj je nastalo 368 prispevkov.

 

V spomin Jožetu Spacalu

Te dni smo se v barvah jesenskega Krasa poslovili od grafika, slikarja, mozaicista in scenografa Jožeta Spacala (1939–2020). Po končani Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani, na oddelku za uporabno grafiko, je končal leta 1962 prvo stopnjo umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in začel istega leta študirati slikarstvo in grafiko, na Akademiji za likovno umetnost Brera v Milanu, na Visoki šoli za umetnost pa tudi mozaik. Med študijem je bil praktikant na oddelku za scenografijo RAI-TV v Milanu. Leta 1966 je diplomiral in začel delati kot scenograf na TV Ljubljana, kjer je pripravil več kot tristo scenografij. Od leta 1969 je sodeloval na številnih domačih in mednarodnih razstavah, grafičnih bienalih, imel je več osebnih razstav in leta 1993 veliko pregledno razstavo televizijske scenografije v Moderni galeriji. Leta 1999 se je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru predstavil s Pregledno razstavo grafike. Na veliki pregledni razstavi leta 2014 na Ljubljanskem gradu je predstavil izbor del z naslovom Od slutnje groze do erosa. V naši galeriji smo ga nazadnje predstavili na razstavi Novosti iz zbirke MGLC 2013–2015 leta 2016. Za svoja delo je prejel več nagrad in priznanj.

Na fotografiji so Spacalova dela z razstave, ki jih je v Zbirko MGLC podaril leta 2013. Nastala so med letoma 1976 in 1986 v tehnikah akvatinte in sitotiska.


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

ARHITEKTURA SANJ

Muzeum – 25 let

21. oktober–20. november

Desni atrij, Mestna hiša
Park Tivoli
Mednarodni grafični likovni center

Tridelni razstavni projekt v sklopu praznovanja 25-letnice delovanja zavoda Muzeum naslavlja prostorsko postavitev Barka v Desnem atriju Mestne hiše, sopostavljena eksponata Stol in Knjiga v parku Tivoli in razstava Not at First Glance umetnice Silvie Mariotti, ki se ob jubileju zavoda Muzeum predstavlja v MGLC.


Stol, Lo scrittore. Foto: Egon Kaše. Arhiv Muzeum.

 

 

 

OBVESTILO O ZAPRTJU MGLC IN ŠVICARIJE


Foto: Katja Goljat. Arhiv MGLC.

Mednarodni grafični likovni center in MGLC Švicarija sta od sobote, 24. oktobra, do nadaljnjega zaprta za javnost v skladu z uradnimi smernicami NIJZ in Ministrstva za zdravje RS zaradi onemogočanja
prenosa koronavirusa. Ta začasni ukrep je sprejet za zagotovitev zdravja obiskovalcev in muzejskih delavcev. 

Vabimo vas, da nas obiščete na naših družbenih omrežjih:
FacebookuTwitterju in Instagramu!