Od bienala do bienala

Predstavitev knjig, simpozij, razstava
28.–30. november
Mednarodni grafični likovni center in Ustvarjalni center Švicarija

Predstavitev knjig

Nočna pevka (izbor del argentinske pesnice Alejandre Pizarnik (1936–1972)
Izbrane pesmi, Jure Detela (1951–1992)
sreda, 28. november, ob 18. uri
MGLC

Simpozij
Iracionalnost bienala
četrtek, 29. november, 10.00–18.00
Ustvarjalni center Švicarija
Klikni za več

Odprtje razstave
Fair Game, Nathalie Du Pasquier, kustosinja Kate Sutton
petek, 30. november, ob 13. uri
MGLC 

Tridnevni dogodek z naslovom Od bienala do bienala je odložen premislek o lanskem 32. mednarodnem grafičnem bienalu: Kriterij rojstva. Sestavljajo ga predstavitev knjig Alejandre Pizarnik Nočna pevka in Zbrane pesmi Jureta Detele, mednarodni simpozij Iracionalnost bienala, ki odpira vprašanje bienalske strukture in njene kritike, ter samostojna razstava Nathalie Du Pasquier z naslovom Fair Game. Predstavitev knjige, simpozij in razstava kot različni mediji percepcije vabijo k razmisleku o fenomenu bienala.

Knjiga Nočna pevka prinaša izbor del argentinske pesnice Alejandre Pizarnik (1936–1972). Obsežna monografija vsebuje večino njenega pesniškega opusa, prozo Krvava grofica in pesničine misli o lastni poeziji. Posebna dragocenost izdaje pa so njene risbe in dve doslej neobjavljeni pismi Djuni Barnes. Dela sta izbrala in prevedla Miklavž Komelj in Nada Kavčič, ki sta tudi pisca spremnih esejev. Besedilo o odnosu Alejandre Pizarnik do barve je prispeval umetnik Yucef Merhi, avtor digitalno narejenih grafik, ki so v knjigi prvič objavljene. Publikacija je nastala kot del projekta 32. grafičnega bienala.

Jure Detela ni bil samo eden najpomembnejših pesnikov v slovenskem jeziku; v zadnjem času vse bolj odkrivamo, kako izjemna je njegova poezija, ki je poskušala vzpostaviti nove možnosti za komunikacijo med ljudmi in »bitji iz tujih svetov«, tudi v svetovnem merilu. V tej knjižni izdaji, ki obsega dve knjigi in je opremljena z obsežnimi opombami, je na 1800 straneh v redakciji Miklavža Komelja prvič zbrana vsa njegova ohranjena poezija. Velika večina pesmi in fragmentov je v tej izdaji objavljena prvič.

Vse umetnice in vsi umetniki, ki so bili povabljeni k sodelovanju na 32. grafičnem bienalu: Kriterij rojstva v Ljubljani, so skupaj s povabilom prejeli pesem Jureta Detele Kriterij rojstva, poslano z željo, da bi nekaj sprožila.

Knjigo je izdala založba Beletrina leta 2018.

Nathalie Du Pasquier se je uveljavila z vpadljivimi grafikami in potiskanim tekstilom, od poznih osemdesetih let pa se osredotoča predvsem na slikarstvo. Razstava Fair Game išče intuitivne formalne povezave med posamičnimi deli njenega opusa. Izbrani elementi ali predmeti se znova in znova pojavljajo v različnih postavitvah kot igralna karta, ki se ob vsakem mešanju znajde v drugi kombinaciji, zaradi česar ima vsakokrat drugačno moč in omejitve. Kompozicije, v katerih umetnica uporabi motive iz svojih slik, grafik, risb in muralov, spremenijo galerijski prostor v niz mikrookolij, ki obiskovalca posrkajo vase.

Izhodiščna točka simpozija Iracionalnost bienala je eksperiment – proces izbire umetnikov 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva, ki ga lahko zaradi pridiha iracionalnega razumemo kot odmik od akademizma kuratorskih praks. Simpozij bo skušal nagovoriti problematično naravo bienalske strukture in obenem predstaviti konkretne primere bienalov, ki jim je uspelo preseči uveljavljene načine selekcije. Dogodek je tudi napoved naslednjega, 33. grafičnega bienala, ki ga bo kuriral kolektiv Slavs and Tatars. Osrednja točka bienala bo ideja satire kot izrazito vizualnega jezika, pri čemer bo »grafično«, ki zaznamuje zgodovino te prireditve, razumljeno in preizprašano v širokem polju ekspresivnega, nezadržanega, celo šokantnega.

Prispevke bodo predstavili Zasha Colah (Clark House Initiative, Mumbaj), Ana Dević (kolektiv WHW – What, How and for Whom, Zagreb), Anselm Franke (Haus der Kulturen der Welt, Berlin), Gerardo Mosquera (neodvisni kurator in kritik, Madrid), Christian Oxenius (neodvisni kurator, pisec in raziskovalec, Atene), Viktorija Rybakova (arhitektka in umetnica, Bruselj), Slavs and Tatars (umetniški kolektiv, kuratorji 33. grafičnega bienala), Nevenka Šivavec (direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra, Ljubljana), Vladimir Vidmar (kurator, Galerija ŠKUC, Ljubljana) in ŠUM (likovnoteoretski kolektiv, Ljubljana).

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Vodstvo z refleksijo bienala: Vladimir Vidmar

Vladimir Vidmar, kurator, raziskovalec, pisec ter umetniški vodja Male galerije v Ljubljani, bo 17. septembra (z začetkom ob 17. uri) vodil po 33. grafičnem bienalu in se osredotočil na aktualna vprašanja satire, njene reprezentacije, identitete, politike, religije, družbenih norm.

Za ugledno International Biennial Foundation je reflektiral tudi letošnjo izdajo bienala. Preberite tukaj.

Vstopnina, vodstvo brezplačno.



Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

Predavanje: Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

Foto: Borut Kranjc.

Predavanje:

Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

torek, 24. septembra, ob 18. uri

MGLC – Švicarija

V sklopu celoletnega programa Švicarije, ki zasleduje moto skupnost, umetnost in narava in se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti, bo medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin pripravila predavanje z naslovom Kolaps Gutenbergove galaksije, ki se posveča zgodovini množičnih medijev. Množični mediji so se skozi čas spreminjali in prilagajali družbenim okoliščinam. Temu so podvrženi tudi danes, ko se spopadajo z vedno novimi tehnološkimi, strukturnimi in vsebinskimi izzivi. Klasični mediji se umikajo sodobnim platformam, s tem pa se spreminjajo tudi pogoji delovanja novinarjev.

O neresni znanosti v resni umetnosti

Četrtek, 26. 9. 2019 ob 18. uri v Veliki dvorani Švicarije


O neresni znanosti v resni umetnosti
Okrogla miza v organizaciji Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja KULA

Razpravljali bodo Alenka Pirman, Blaž Bajič, Rajko Muršič in Miha Horvat.


Vsaj na prvi pogled se zdi, da si etnografija in satira ne bi mogli biti bolj različni: prva teži k spoštljivemu opisovanju načinov življenja, razumevanju sveta s stališča ”domačina”, si prizadeva proizvesti novo vednost itn., druga z bolj ali manj odkrito norčavostjo protestira proti posamezniku, skupini, navadi ali sistemu. Pa vendar lahko obe opredelimo kot načina opisovanja oziroma prikazovanja resničnosti in – še več – trdimo, da resnico obravnavanih pojavov najbolje zagrabita v momentih fikcije, inherentne še tako stvarnim opisom. Če se je v umetnosti zgodil etnografski obrat, pa se v etnografiji oziroma antropologiji kot taki ni zgodil satirični obrat. Postavlja se naivno vprašanje – zakaj? So razlogi epistemološke narave, sta etnografija in satira konceptualno nezdružljivi? Se je antropologija samo-omejila iz etičnih razlogov? Ali etnografije satira ne zanima, jo po tihem zavrača zaradi njene implicitne politične drže? Obenem se postavlja še drugo naivno vprašanje – kaj, če sploh kaj, se lahko s satiro naučimo in kaj, če sploh kaj, lahko s satiro naredimo v svetu, za katerega se zdi, da je onkraj satire, ker je že satira samega sebe?