Ljubljanski grafični bienale skozi plakat

6. 8.−3. 12. 2015

NLB Galerija Avla

otvoritev: 6. avgust ob 11. uri

Danes, ko nas vsepovsod obdajajo podobe in sporočila na različnih nosilcih, je plakat, najstarejša oblika vizualne komunikacije, že potisnjen na stran. Zgodovina plakata je povezana z iznajdbo in razvojem tiska, svoj razcvet pa je doživel z razvojem industrijsko-potrošniške družbe. Plakat, ki posreduje kulturno-umetniške vsebine, je svoj vrhunec doživel na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Danes je tak plakat bolj kot kaj drugega zbirateljski predmet in ne opravlja več svoje osnovne naloge, ki je privabljanje množic na kulturno-umetniške dogodke. Skozi zbirke plakatov lahko sledimo kulturno-zgodovinskim dogodkom in jih interpretiramo.

Ljubljanski grafični bienale je prireditev, ki se do danes ni odrekla plakatu, čeprav se organizator zaveda njegove vrednosti, ki je danes bolj kulturnozgodovinska kot komunikacijska. Pregled plakatov bienala je vzporedno tudi pregled zgodovinskega razvoja bienala, okusov časa, pa tudi razvoja grafičnega oblikovanja pri nas.

Letos mineva 60 let od 1. mednarodne grafične razstave, organizirane pod taktirko devetčlanskega organizacijskega odbora, ki mu je predsedoval France Stele, njegov tajnik pa je bil Zoran Kržišnik, ki je kasneje postal duhovni vodja bienala. Iz zapisnikov organizacijskega odbora je razvidno, da je ta določil okvir in strukturo razstave, merila in tehnična pravila za razstavljalce ter obseg vizualnih komunikacij, ki so spremljale razstavo. Že na drugi seji odbora so sklenili, da bosta razstavo spremljala dvojezični katalog in plakat. Delo na plakatu je prevzel Riko Debenjak, za vodilno grafiko pa je bil kasneje izbran lesorez Ples kurentov Franceta Miheliča, ki je bil natisnjen v 500 izvodih. Na naslovnico kataloga je po spletu okoliščin našla pot grafika Pabla Picassa. (Picassove grafike so prispele na razstavo v zadnjem trenutku, ko je bil katalog že postavljen in v tisku, zato se je odbor na 12. seji odločil, da eno reprodukcijo Picassove grafike postavi na naslovnico, ki je bila sprva namenjena grafiki Mihe Maleša. 

Od prve pa do osme mednarodne grafične razstave je proces nastajanja plakata temeljil na pozivu umetnikom za pripravo osnutka plakata. Prelom s tem načinom je verjetno sprožil plakat Ivana Piclja za V. mednarodno grafično razstavo, ki je odstopal od prejšnjih, saj ni šlo več za reprodukcijo umetniškega dela z dodano tipografijo črk, pač pa za sodobno grafično oblikovanje vizualne komunikacije umetniškega dogodka. Leto kasneje je odbor k sodelovanju povabil Jožeta Brumna, ki je o vizualni podobi prireditve razmišljal celostno ter oblikoval plakat in naslovnico kataloga bienala (z reprodukcijo Rika Debenjaka), izdelal pa je tudi logotip, ki ga je oprl na oblike predhodnih Picljevih plakatov. Od leta 1969 naprej sta plakat in platnica kataloga predstavljala del celostne podobe bienala. Skoraj zmeraj je ta imela za podlago konkretno umetniško grafiko, po letu 1975 pa grafiko enega od nagrajenih umetnikov predhodnega bienala. Tako so bile podlage za bienalske plakate po letu 1971 grafike Janeza Bernika, Adriane Maraž, Tetsuye Nodeja, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja, Dana Allisona, Güntherja Ueckerja in drugih. Ustaljeni način je bil prekinjen s 24. mednarodnim grafičnim bienalom v novem tisočletju. Ta je prinesel revitalizacijo prireditve, ki je bila zamišljena kot proces, ki naj preveri strukturo prireditve, notranjo organiziranost, odnose do domače in mednarodne javnosti in kuratorsko delo, prinesel pa je tudi nove promocijske prijeme z novimi oblikami in orodji ter poenotenjem celostne podobe prireditve. Tako kot konceptualna drugačnost vsakega prihodnjega bienala, je odslej postala stalnica tudi vsakič druga celostna podoba drugega oblikovalca ali oblikovalske skupine s popolno svobodo uporabe vizualij. Umetniška grafika kot podlaga za vizualno komunikacijo je s plakata izginila, nadomestili so jo grafični elementi, ki so sestavljali celostno podobo vsake prihodnje prireditve.

mag. Breda Škrjanec

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Drop-in delavnica zina s Hamjo Ahsanom

Sobota, 28. september, 10.00–18.00, DobraVaga

Hamja Ahsan je umetnik, aktivist in kurator, ki živi in dela v Londonu. Je avtor knjige Shy Radicals: Antisystemic Politics of the Militant Introvertin ustanovitelj festivala ustvarjalnega aktivizma, fanzinov in neodvisnega založništva DIY Cultures. Na bienalu se predstavlja z referendumom o odcepitvi in na prizoriščih ljubljanskega bienala poziva obiskovalce, naj glasujejo, da se ta območja priključijo odcepljeni Aspergistanski federaciji. Na delavnici bo z obiskovalci, starejšimi od 18 let, izvajal drop-in delavnico (fan)zina, ki bo reflektirala sporočila bienalske razstave.

Zaželene so prijave na petra.derganc@mglc-lj.si.

Brezplačno.

Foto: Urška Boljkovac. Arhiv: MGLC.

Literarni pogovor: Agata Tomažič

Torek, 17. september, ob 18.00

MGLC Švicarija

Prva gostja v ciklu letošnjih literarnih pogovorov v Švicariji bo pisateljica, publicistka, prevajalka in nekdanja novinarka Agata Tomažič, ki bo spregovorila o presečiščih med literaturo in publicistiko. Z njo se bo pogovarjala Mojca Kumerdej. Dogodek je del celoletnega programa MGLC Švicarija, ki se s sloganom skupnost, umetnost in narava leta 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti.

Literarni pogovor, ki je med drugim posvečen analiziranju razmerja med dokumentarnostjo in fikcijo v literaturi,gosti pisateljico, publicistko, prevajalko in nekdanjo novinarko Agato Tomažič, ki bo predstavila svoje poglede na lastno pisateljsko in novinarsko prakso ter njuna presečišča. Na paleti bo tudi njen literarni prvenec Tik pod nebom (Založba Goga, 2017), ki v središče zgodbe postavlja fiktivnega odgovornega urednika fiktivnega vplivnega časopisa in s tem, hote ali nehote, preizprašuje vlogo množičnih medijev in novinarstva v neizbežno spreminjajočem se času. Pogovor bo odprl nekatera vprašanja o dokumentarnosti in subjektivnosti v literaturi in novinarstvu.

Foto: Jože Suhadolnik

PovezujeM/TIVOLSKI USTVARJALNI KROG

V času poletnih počitnic vabimo otroke na program delavnic, ki ga organiziramo muzeji ob parku Tivoli: Narodni muzej Slovenije (NMS), Moderna galerija (MG), Mednarodni grafični likovni center (MGLC), Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS) in Narodna galerija (NG).

Delavnice bodo potekale od ponedeljka do petka, 8.–12. julija ter 26.–30. avgusta, od 8. do 16. ure, vsak dan v drugem muzeju. Na petdnevnih delavnicah bomo ob igri, ustvarjanju in druženju nekoliko drugače spoznavali umetnost in zgodovino ter odkrivali, kaj naše muzeje povezuje, kaj pa nas dela drugačne in posebne. Namenjene so otrokom od 6. do 12. leta.

PROGRAM

Cena enega počitniškega tedna PovezujeM/TIVOLSKI USTVARJALNI KROG je 120 EUR na otroka, prijave sprejemamo do zapolnitve mest na petra.derganc@mglc-lj.si ali (0)1 241 38 18 .
Poleg vstopnine, vodstva, varstva in materiala za ustvarjanje vključuje kosilo.

Malico otroci prinesejo s seboj.
Prijave za posamezne dneve niso mogoče. Število otrok je omejeno na 15, če bo premalo prijav, počitniški teden odpade.