Alejandra Pizarnik, Nočna pevka
 

Cantora nocturna/Nočna pevka v dvojezični špansko-slovenski izdaji predstavlja delo kultne argentinske pesnice Alejandre Pizarnik (1936–1972), ki je na vprašanje, čemu poezija v današnjem času, odgovorila: »Potrebujemo prostor, v katerem nemogoče postane mogoče.« Ves njen pesniški opus lahko beremo kot evokacijo te transformacije v boju proti neprosojnosti in v želji, da bi nastala »pisava, gosta do nevzdržnosti, do dušenja, a narejena samo iz subtilnih vezi, ki dovoljujejo nedolžno sobivanje objekta in subjekta na isti ravnini, pa tudi ukinitev običajnih mej, ki ločujejo jaz, ti, on, mi, vi, oni«.

Knjiga je izšla kot eden od projektov 32. grafičnega bienala: Kriterij rojstva. Ideja zanjo se je porodila, ko je bil v Ljubljani na rezidenci MGLC venezuelski umetnik Yucef Merhi, eden od pionirjev digitalne umetnosti v Latinski Ameriki in velik navdušenec nad Alejandro Pizarnik, ob srečanju s prevajalko in prevajalcem njene poezije v slovenščino.

Urednik knjige je Miklavž Komelj. V prevodih Nade Kavčič in Miklavža Komelja prinaša Nočna pevka reprezentativen izbor pesničine poezije iz vseh njenih pesniških zbirk in iz pesmi, ki niso bile zbrane v knjige, njeno ključno prozo Krvava grofica in zapise, v katerih je spregovorila o svojem delu. Posebna dragocenost sta pesničini pismi ameriški pisateljici in pesnici Djuni Barnes, ki sta v tej knjigi prvič objavljeni. Sledijo eseji Miklavža Komelja, Nade Kavčič in Yucefa Merhija, ki je prispeval tudi sedem računalniško generiranih grafik. Poleg tega so vanjo vključene še vizualne reprodukcije rokopisov in risb Alejandre Pizarnik ter risba Silvine Ocampo.

Knjiga ima 500 strani, od tega obsegajo 150 strani spremna besedila, ki odpirajo nove poglede na pesnico. Tudi zaradi njih in zaradi doslej neobjavljenega gradiva bo lahko zanimiva ne samo za slovensko, ampak tudi za špansko beroče občinstvo.

Knjigo je oblikoval Ivian Kan Mujezinović.


Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.

Yucef Merhi: Dela in noči (1–7), grafike, narejene s softwareom, 2012. 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Stoletnica rojstva Zorana Kržišnika

Te dni mineva stoletnica rojstva Zorana Kržišnika, pobudnika in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Zoran Kržišnik je vtisnil neizbrisen pečat v slovenski povojni umetnosti, posebno na področju grafike.


Odprtje 17. mednarodnega grafičnega bienala, 19. junij 1987.
Arhiv Moderne galerije Ljubljana.

Rodil se je 26. januarja 1920 v Žirovnici na Gorenjskem. Po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti se je leta 1947 zaposlil kot prvi upravnik Moderne galerije. Leta 1957 je postal njen direktor in jo vodil vse do leta 1986. Bil je eden od pobudnikov in dolgoletni vodja ljubljanskega grafičnega bienala, ki je med letoma 1955 in 1986 deloval pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je njegovo organizacijo prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki so ga ustanovili na pobudo Zorana Kržišnika in sekretariata bienala, prostore pa je dobil v Gradu Tivoli. Kržišnik je kot direktor vodil Mednarodni grafični likovni center od ustanovitve pa vse do upokojitve leta 2000.

Je soustanovitelj likovne skupine Grupa 69. Sooblikoval je tudi svetovni termin ljubljanska grafična šola. Dolga leta je bil član različnih mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Veliko je tudi objavljal, napisal je številna dela o sodobni umetnosti, slovenske umetnike je predstavljal v izčrpnih monografijah in razstavnih katalogih. Ogromno je prispeval k uveljavitvi slovenske in jugoslovanske grafike v svetu. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Valvasorjevo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in francosko odlikovanje legije časti. Zoran Kržišnik je umrl 2. julija 2008 v Ljubljani. Leta 2011 so pred Gradom Tivoli odkrili spominsko skulpturo akademskega kiparja
Matjaža Počivavška, posvečeno življenju in delu Zorana Kržišnika.

Več

Javni razpis, umetniška rezidenca NKD/Nordic Artists' Centre Dale 2020

MGLC Švicarija, Ljubljana in NKD/Nordic Artists' Centre Dale objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2020.
Rok za prijavo je 24. februar.

Več

Odprtje razstave

Helena Tahir, Nekje blizu

petek, 31. januar, ob 13. uri, MGLC

Odprtje bo spremljalo vodstvo umetnice Helene Tahir in kustosa razstave Božidarja Zrinskega.


Helena Tahir: Grafika (4),
iz serije V vrtincu
(90 x 65 cm, linorez, 2017).

Helena Tahir predstavlja najmlajšo generacijo umetnic in umetnikov, ki načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti klasičnih grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko pri nas. Na razstavi so risbe in grafike, nastale v zadnjih nekaj letih, nekatere so prvič predstavljene javnosti. Za grafike Helene Tahir so značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc, ki jih je treba dobro opazovati, da jih lažje razumemo.