GRAFIČNI BIENALE V LJUBLJANI – LETOS 60 LET

Davnega 3. julija 1955 se je v Ljubljani odprla 1. mednarodna grafična razstava, ki je v posebnih geopolitičnih okoliščinah nekdanje Jugoslavije postala edinstveno demokratično prizorišče za srečanja umetnikov z vsega sveta. Ljubljanski grafični bienale je najstarejša grafična prireditev na svetu! 31. izdaja bienala z naslovom Nad tabo/ti (Over you/you) bo na ogled od 28. 8. do 3. 12. 2015. Predstavilo se bo več kot 40 umetnikov na številnih prizoriščih po Ljubljani. (www.mglc-lj.si)

Bienalski program na EXPU:

18.–22. 6. 2015

BridA / Sendi Mango, Jurij Pavlica, Tom Kerševan se predstavlja z delavnico DIY - Do It Yourself! – Naredi sam! 
Provokativna, proaktivna, interaktivna in duhovita delavnica zagotavlja aktivno vključevanje obiskovalcev in izdelavo velikega kolektivnega umetniškega dela, tokrat z ljubljansko motiviko. Obiskovalci v delavnico vstopajo skozi poslušanje zvočnih navodil, kako najprej analizirati sliko in jo nato ponovno izdelati; gonilo - navodilo je Zamenjaj barvo v rdečo!
Umetniška skupina BridA / Sendi Mango, Jurij Pavlica, Tom Kerševan se je ustanovila leta 1996 v Benetkah. Njihovo angažirano delo temelji na raziskovanju, skupinskem delovanju, povezovanju z raziskovalnimi inštituti, univerzami, kulturnimi in umetniškimi ustanovami po celem svetu.

26.–30. 6. 2015

Ljubljana v treh slikah!, sitotisk performans
Izvajata Mednarodni grafični likovni center in Stripburger/Forum Ljubljana

Pripravili smo potek tiska v improviziranem tiskarskem ateljeju in ga povezali s pripovednostjo stripovske forme. Obiskovalci Expa si bodo lahko odtisnili humorne utrinke iz zelene prestolnice Evrope, ki budno bedi tudi nad lastnim trajnostnim razvojem ter življenjem v svojih vodotokih. Enobarvne grafike bomo na papir in tudi na majčke tiskali tiskarski mojster Slavko Pavlin in Lili Šturm (MGLC), ter avtor stripovskih motivov David Krančan in Bojan Albahari kot predstavnika revije Stripburger – referenčne točke mednarodnega stripovskega zemljevida.

Grafični bienale se na EXPU 2015 predstavlja tudi z manjšo razstavo v reprezentančnem prostoru slovenskega paviljona.

Organizator – koordinator programa je MGLC – Mednarodni grafični likovni center 
 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Vodstvo z refleksijo bienala: Vladimir Vidmar

Vladimir Vidmar, kurator, raziskovalec, pisec ter umetniški vodja Male galerije v Ljubljani, bo 17. septembra (z začetkom ob 17. uri) vodil po 33. grafičnem bienalu in se osredotočil na aktualna vprašanja satire, njene reprezentacije, identitete, politike, religije, družbenih norm.

Za ugledno International Biennial Foundation je reflektiral tudi letošnjo izdajo bienala. Preberite tukaj.

Vstopnina, vodstvo brezplačno.



Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

Predavanje: Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

Foto: Borut Kranjc.

Predavanje:

Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

torek, 24. septembra, ob 18. uri

MGLC – Švicarija

V sklopu celoletnega programa Švicarije, ki zasleduje moto skupnost, umetnost in narava in se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti, bo medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin pripravila predavanje z naslovom Kolaps Gutenbergove galaksije, ki se posveča zgodovini množičnih medijev. Množični mediji so se skozi čas spreminjali in prilagajali družbenim okoliščinam. Temu so podvrženi tudi danes, ko se spopadajo z vedno novimi tehnološkimi, strukturnimi in vsebinskimi izzivi. Klasični mediji se umikajo sodobnim platformam, s tem pa se spreminjajo tudi pogoji delovanja novinarjev.

O neresni znanosti v resni umetnosti

Četrtek, 26. 9. 2019 ob 18. uri v Veliki dvorani Švicarije


O neresni znanosti v resni umetnosti
Okrogla miza v organizaciji Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja KULA

Razpravljali bodo Alenka Pirman, Blaž Bajič, Rajko Muršič in Miha Horvat.


Vsaj na prvi pogled se zdi, da si etnografija in satira ne bi mogli biti bolj različni: prva teži k spoštljivemu opisovanju načinov življenja, razumevanju sveta s stališča ”domačina”, si prizadeva proizvesti novo vednost itn., druga z bolj ali manj odkrito norčavostjo protestira proti posamezniku, skupini, navadi ali sistemu. Pa vendar lahko obe opredelimo kot načina opisovanja oziroma prikazovanja resničnosti in – še več – trdimo, da resnico obravnavanih pojavov najbolje zagrabita v momentih fikcije, inherentne še tako stvarnim opisom. Če se je v umetnosti zgodil etnografski obrat, pa se v etnografiji oziroma antropologiji kot taki ni zgodil satirični obrat. Postavlja se naivno vprašanje – zakaj? So razlogi epistemološke narave, sta etnografija in satira konceptualno nezdružljivi? Se je antropologija samo-omejila iz etičnih razlogov? Ali etnografije satira ne zanima, jo po tihem zavrača zaradi njene implicitne politične drže? Obenem se postavlja še drugo naivno vprašanje – kaj, če sploh kaj, se lahko s satiro naučimo in kaj, če sploh kaj, lahko s satiro naredimo v svetu, za katerega se zdi, da je onkraj satire, ker je že satira samega sebe?