Vabimo vas, da sodelujete pri ustvarjanju 32. grafičnega bienala v sklopu projekta Komu pripada arhitektura? umetnice Erice Ferrari!

Zapišite svoje misli o mestu Ljubljana, o javni obravnavi arhitekture, kulturne dediščine, skulptur, turizma … Odgovorite na vprašanji! Kaj si mislite o razvoju in spreminjanju mesta? Kako vse to vpliva na vaše razmerje z mestom, na vašo vsakodnevno rutino?

Odgovori bodo del umetniškega projekta brazilske umetnice na 32. grafičnem bienalu – zapisani bodo na pročelju Gradu Tivoli.

Vaši odgovori na to e-sporočilo bodo popolnoma anonimni. Pišete nam lahko v angleščini ali slovenščini na e-naslov: info@mglc-lj.si

Računamo na vaše misli! Hvala.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

O umetnici

Erica Ferrari (1981), živi in dela v São Paulu, Brazilija. Na Oddelku za likovno umetnost Univerze v São Paulu je diplomirala iz kiparstva. Njeno delo se osredotoča na razmerje med arhitekturo, krajino in vsakodnevnim življenjem v mestu. Umetnica z njim proučuje zgodovinsko in simbolno vrednost arhitekturnih struktur, raznovrstne reprezentacije pojma krajine ter prvine, ki vizualno sestavljajo razumevanje konstruiranega in naravnega. Njena dela imajo obliko objektov ali panelov, običajno pa so sestavljena iz materialov, uporabljenih za bivalne prostore in pohištvo, kot so les, mavec in laminatne plošče.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Predstavitev projekta Komu pripada arhitektura?

Zbrane misli, videointervencija in spominek

Arhitektura in načini njene rabe oblikujejo življenje v mestu. V metropoli, kot je São Paulo, kjer se nenehno ruši in gradi fizično konfiguracijo, minljivost ne zrcali le običajne grabežljive dinamike nepremičninskega trga, ampak tudi pomanjkljivost pri regulaciji ter ohranjanju stavb in javnih prostorov, za kar bi morale skrbeti oblasti. Kako se lahko prebivalstvo v kontekstu nenehnega spreminjanja sploh še izraža in krepi svojo identiteto? Ena od najzanimivejših oblik tega so grafiti. Od šestdesetih let minulega stoletja je pisanje po arhitekturi simbol političnega protesta, manifestacija identitete. Ta praksa je v São Paulu dobila svoje značilnosti, ki se kažejo v obliki pisanja po visokih velemestnih stavbah s posebnim črkovanjem. Kot posledica napetega političnega položaja so se v Braziliji, zlasti v središču São Paula, v zadnjem letu znova razširili grafiti s političnimi sporočili. Podobno izražanje zasledimo tudi v Ljubljani, le da so med mestoma opazne razlike. Potem ko je središče naše prestolnice v zadnjih letih doživelo prenovo, grafitov v njej ne najdemo prav zlahka. Tovrstna sporočila je mogoče videti v okoliških četrtih, na pročeljih poslopij, ki še niso bila »polepšana«, in na raznovrstnih ograjah. Mnoga se nanašajo na protifašistični boj in konsolidacijo slovenske identitete v državi, ki je postala neodvisna šele leta 1991.

Tozadevno lahko obnovo središča Ljubljane razumemo kot del globalnega investicijskega scenarija oblasti, ki si prizadeva, da bi bila mesta bolj ekološka, kulturna in »lepa«, s čimer postanejo privlačna za raznovrstne zasebne naložbe in del turistične industrije. Če ima tovrstna dinamika na eni strani hipne pozitivne učinke na ekonomijo in na fizično podobo stavb, pa utegne na drugi voditi v izključenost tradicionalnih prebivalcev središča mesta in povzročiti, da ga ne prepoznavajo več kot svojega zgodovinskega in prvotnega prostora.

Zaradi omenjenega projekta je v izhodišču raziskave vprašljiva vrednost tega procesa, pri čemer si pomaga z uporabo pročelja Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). Gre za zgodovinsko poslopje iz 18. stoletja, ki ga – podobno kot številne stavbe tega tipa – zaznamuje spreminjanje namembnosti, saj je bilo prebivališče plemstva, cerkvena lastnina, namenjeno je bilo za državne dogodke, zdaj pa ga naseljuje muzej. Umeščeno je tako, da je od daleč videti kot središče zelenja parka Tivoli. Prav zaradi konfiguracije bo pročelje uporabljeno kot zaslon, ki bo prikazoval misli, zbrane med prebivalci Ljubljane. Ta zbirka misli bo pridobljena kar se da anonimno, prek posebnega e-sporočila. Ideja je v tem, da pročelje zgodovinskega poslopja postane sredstvo za izražanje razmišljanja prebivalcev o trenutni dinamiki mesta ter privilegirana pomoč pri vnovičnem prisvajanju in izražanju identitete.

V MGLC bo mogoče kupiti spominek, značilen za evropske muzeje (dekorativni krožnik), na katerem bo podoba poslopja z grafiti na pročelju.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Drop-in delavnica zina s Hamjo Ahsanom

Sobota, 28. september, 10.00–18.00, DobraVaga

Hamja Ahsan je umetnik, aktivist in kurator, ki živi in dela v Londonu. Je avtor knjige Shy Radicals: Antisystemic Politics of the Militant Introvertin ustanovitelj festivala ustvarjalnega aktivizma, fanzinov in neodvisnega založništva DIY Cultures. Na bienalu se predstavlja z referendumom o odcepitvi in na prizoriščih ljubljanskega bienala poziva obiskovalce, naj glasujejo, da se ta območja priključijo odcepljeni Aspergistanski federaciji. Na delavnici bo z obiskovalci, starejšimi od 18 let, izvajal drop-in delavnico (fan)zina, ki bo reflektirala sporočila bienalske razstave.

Zaželene so prijave na petra.derganc@mglc-lj.si.

Brezplačno.

Foto: Urška Boljkovac. Arhiv: MGLC.

Literarni pogovor: Agata Tomažič

Torek, 17. september, ob 18.00

MGLC Švicarija

Prva gostja v ciklu letošnjih literarnih pogovorov v Švicariji bo pisateljica, publicistka, prevajalka in nekdanja novinarka Agata Tomažič, ki bo spregovorila o presečiščih med literaturo in publicistiko. Z njo se bo pogovarjala Mojca Kumerdej. Dogodek je del celoletnega programa MGLC Švicarija, ki se s sloganom skupnost, umetnost in narava leta 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti.

Literarni pogovor, ki je med drugim posvečen analiziranju razmerja med dokumentarnostjo in fikcijo v literaturi,gosti pisateljico, publicistko, prevajalko in nekdanjo novinarko Agato Tomažič, ki bo predstavila svoje poglede na lastno pisateljsko in novinarsko prakso ter njuna presečišča. Na paleti bo tudi njen literarni prvenec Tik pod nebom (Založba Goga, 2017), ki v središče zgodbe postavlja fiktivnega odgovornega urednika fiktivnega vplivnega časopisa in s tem, hote ali nehote, preizprašuje vlogo množičnih medijev in novinarstva v neizbežno spreminjajočem se času. Pogovor bo odprl nekatera vprašanja o dokumentarnosti in subjektivnosti v literaturi in novinarstvu.

Foto: Jože Suhadolnik

PovezujeM/TIVOLSKI USTVARJALNI KROG

V času poletnih počitnic vabimo otroke na program delavnic, ki ga organiziramo muzeji ob parku Tivoli: Narodni muzej Slovenije (NMS), Moderna galerija (MG), Mednarodni grafični likovni center (MGLC), Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS) in Narodna galerija (NG).

Delavnice bodo potekale od ponedeljka do petka, 8.–12. julija ter 26.–30. avgusta, od 8. do 16. ure, vsak dan v drugem muzeju. Na petdnevnih delavnicah bomo ob igri, ustvarjanju in druženju nekoliko drugače spoznavali umetnost in zgodovino ter odkrivali, kaj naše muzeje povezuje, kaj pa nas dela drugačne in posebne. Namenjene so otrokom od 6. do 12. leta.

PROGRAM

Cena enega počitniškega tedna PovezujeM/TIVOLSKI USTVARJALNI KROG je 120 EUR na otroka, prijave sprejemamo do zapolnitve mest na petra.derganc@mglc-lj.si ali (0)1 241 38 18 .
Poleg vstopnine, vodstva, varstva in materiala za ustvarjanje vključuje kosilo.

Malico otroci prinesejo s seboj.
Prijave za posamezne dneve niso mogoče. Število otrok je omejeno na 15, če bo premalo prijav, počitniški teden odpade.