Vabimo vas, da sodelujete pri ustvarjanju 32. grafičnega bienala v sklopu projekta Komu pripada arhitektura? umetnice Erice Ferrari!

Zapišite svoje misli o mestu Ljubljana, o javni obravnavi arhitekture, kulturne dediščine, skulptur, turizma … Odgovorite na vprašanji! Kaj si mislite o razvoju in spreminjanju mesta? Kako vse to vpliva na vaše razmerje z mestom, na vašo vsakodnevno rutino?

Odgovori bodo del umetniškega projekta brazilske umetnice na 32. grafičnem bienalu – zapisani bodo na pročelju Gradu Tivoli.

Vaši odgovori na to e-sporočilo bodo popolnoma anonimni. Pišete nam lahko v angleščini ali slovenščini na e-naslov: info@mglc-lj.si

Računamo na vaše misli! Hvala.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

O umetnici

Erica Ferrari (1981), živi in dela v São Paulu, Brazilija. Na Oddelku za likovno umetnost Univerze v São Paulu je diplomirala iz kiparstva. Njeno delo se osredotoča na razmerje med arhitekturo, krajino in vsakodnevnim življenjem v mestu. Umetnica z njim proučuje zgodovinsko in simbolno vrednost arhitekturnih struktur, raznovrstne reprezentacije pojma krajine ter prvine, ki vizualno sestavljajo razumevanje konstruiranega in naravnega. Njena dela imajo obliko objektov ali panelov, običajno pa so sestavljena iz materialov, uporabljenih za bivalne prostore in pohištvo, kot so les, mavec in laminatne plošče.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Predstavitev projekta Komu pripada arhitektura?

Zbrane misli, videointervencija in spominek

Arhitektura in načini njene rabe oblikujejo življenje v mestu. V metropoli, kot je São Paulo, kjer se nenehno ruši in gradi fizično konfiguracijo, minljivost ne zrcali le običajne grabežljive dinamike nepremičninskega trga, ampak tudi pomanjkljivost pri regulaciji ter ohranjanju stavb in javnih prostorov, za kar bi morale skrbeti oblasti. Kako se lahko prebivalstvo v kontekstu nenehnega spreminjanja sploh še izraža in krepi svojo identiteto? Ena od najzanimivejših oblik tega so grafiti. Od šestdesetih let minulega stoletja je pisanje po arhitekturi simbol političnega protesta, manifestacija identitete. Ta praksa je v São Paulu dobila svoje značilnosti, ki se kažejo v obliki pisanja po visokih velemestnih stavbah s posebnim črkovanjem. Kot posledica napetega političnega položaja so se v Braziliji, zlasti v središču São Paula, v zadnjem letu znova razširili grafiti s političnimi sporočili. Podobno izražanje zasledimo tudi v Ljubljani, le da so med mestoma opazne razlike. Potem ko je središče naše prestolnice v zadnjih letih doživelo prenovo, grafitov v njej ne najdemo prav zlahka. Tovrstna sporočila je mogoče videti v okoliških četrtih, na pročeljih poslopij, ki še niso bila »polepšana«, in na raznovrstnih ograjah. Mnoga se nanašajo na protifašistični boj in konsolidacijo slovenske identitete v državi, ki je postala neodvisna šele leta 1991.

Tozadevno lahko obnovo središča Ljubljane razumemo kot del globalnega investicijskega scenarija oblasti, ki si prizadeva, da bi bila mesta bolj ekološka, kulturna in »lepa«, s čimer postanejo privlačna za raznovrstne zasebne naložbe in del turistične industrije. Če ima tovrstna dinamika na eni strani hipne pozitivne učinke na ekonomijo in na fizično podobo stavb, pa utegne na drugi voditi v izključenost tradicionalnih prebivalcev središča mesta in povzročiti, da ga ne prepoznavajo več kot svojega zgodovinskega in prvotnega prostora.

Zaradi omenjenega projekta je v izhodišču raziskave vprašljiva vrednost tega procesa, pri čemer si pomaga z uporabo pročelja Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC). Gre za zgodovinsko poslopje iz 18. stoletja, ki ga – podobno kot številne stavbe tega tipa – zaznamuje spreminjanje namembnosti, saj je bilo prebivališče plemstva, cerkvena lastnina, namenjeno je bilo za državne dogodke, zdaj pa ga naseljuje muzej. Umeščeno je tako, da je od daleč videti kot središče zelenja parka Tivoli. Prav zaradi konfiguracije bo pročelje uporabljeno kot zaslon, ki bo prikazoval misli, zbrane med prebivalci Ljubljane. Ta zbirka misli bo pridobljena kar se da anonimno, prek posebnega e-sporočila. Ideja je v tem, da pročelje zgodovinskega poslopja postane sredstvo za izražanje razmišljanja prebivalcev o trenutni dinamiki mesta ter privilegirana pomoč pri vnovičnem prisvajanju in izražanju identitete.

V MGLC bo mogoče kupiti spominek, značilen za evropske muzeje (dekorativni krožnik), na katerem bo podoba poslopja z grafiti na pročelju.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Iz zbirke MGLC

Christian Boltanski: Le Club Mickey
Zbirka Francoskega inštituta

Knjiga umetnika Le Club Mickey prikazuje serijo časopisnih fotografij mladostnikov iz kluba Mickey Mouse v trenutkih njihovega najranljivejšega obdobja. S katalogizacijo obrazov in članskih številk pripadnikov kluba Boltanski razkriva svojo lastno fascinacijo nad zgodovinskim spominom in tem, kako konstruiramo preteklost.

Francoski konceptualni umetnik Christian Boltanski v svojem delu raziskuje naravo razvrščanja in popisovanja ter to, kako se povezujeta z našo potrebo po konstruiranju preteklosti. Smrt uporablja kot metaforo za sporočanje svojih dvomov, hkrati pa mu uspeva preseči z njo povezane kategorije morbidnosti in malodušja.

Knjiga je izšla pri založbi Imschoot, Uitgevers iz Genta. Prva izdaja v obsegu 400 kopij je izšla leta 1990, druga s 600 kopijami pa leta 1991. Knjiga ima 32 strani in 148 ilustracij.

  

VEČ

DELAVNICA: MOKULITO – LITOGRAFIJA NA LESU

 

petek–nedelja, 5.–7. junij 2020 (12 ur)

Grafična delavnica, vodi umetnica Tihana Karlović 

Tehnika mokulito je alternativna oblika klasične grafične tehnike litografije na les in prihaja z Japonske. 


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

12-urna delavnica poteka v Grafičnem ateljeju v MGLC:
petek, 5. 6.: 17.00–20.00
sobota, 6. 6.: 10.00–18.00 
nedelja, 7. 6.: 10.00–12.00

Delavnico vodi umetnica Tihana Karlović (Reka, Hrvaška) in je namenjena udeležencem z znanjem na področju grafičnega ustvarjanja. Skupina je omejena na največ 8 oseb, prisotnost udeležencev je obvezna od začetka do konca delavnice.Kotizacija: 90 eur.
Nudimo 15-% popust za člane Kluba prijateljev bienala ter 10-% popust za študente in brezposelne osebe.
Obvezna je prijava s prijavnico in opisom izkušenj in/ali predložitev portfelja.

Prijave zbiramo do zapolnitve mest na lili.sturm@mglc-lj.si

Več

 

ANDREJ ŠKUFCA, ČRNI TRG

19. 5.–16. 8. 2020

Črni trg Andreja Škufce je kiparska instalacija, ki temelji na modularnem ponavljanju. Njeno telo predstavlja futuristično žival, sestavljeno iz naših sodobnih biotehničnih razbitin – naftovodov, oceanskih kablov iz optičnih vlaken, ugorjev, eksoskeletov in najzgodnejših oblik cevastih večceličnih mikroorganizmov.

Kuratorka je Àngels Miralda.

Razstava Črni trg je brezplačno na ogled do konca maja.

Andrej Škufca: Zero Hedge (2019).