Bienale iz kovčka: Grafični bienale gostuje po Sloveniji

Projekt predstavlja pestro zgodovino delovanja grafičnega bienala ljubiteljem umetnosti po vsej Sloveniji. Kovček razkriva številne anekdote in zakulisne zgodbe prepleta kulture in umetnosti, ki jih hrani naš bogat bienalski arhiv. Bienale iz kovčka je na poti po slovenskih knjižnicah med aprilom in oktobrom 2015.

URNIK GOSTOVANJ

1. april, sreda, 15.00−19.00, Medobčinska splošna knjižnica Žalec
8. maj−30. maj, razstava Iz grafičnih ateljejev MGLC, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
11. maj−30. maj, razstava Iz grafičnih ateljejev MGLC, Osrednja knjižnica Kranj
20. maj, sreda, 15.00−20.00, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
26. maj, torek, 15.00−20.00, Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana
26. maj−20. junij, razstava Iz grafičnih ateljejev MGLC, Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana
27. maj, sreda, 15.00−20.00, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
3. junij, sreda, 15.00−19.00, Osrednja knjižnica Kranj
11. junij, četrtek, 14.00−19.00, Osrednja knjižnica Celje
15. junij−15. julij, razstava Iz grafičnih ateljejev MGLC, Knjižnica Šiška, Ljubljana
16. junij, torek, 15.00-19.00, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
3. september–30. septembe, razstava Iz grafičnih ateljejev MGLC, Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana
24. september 2015, ob 18. uri predavanje o zgodovini bienala, Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana
 

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Stoletnica rojstva Zorana Kržišnika

Te dni mineva stoletnica rojstva Zorana Kržišnika, pobudnika in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Zoran Kržišnik je vtisnil neizbrisen pečat v slovenski povojni umetnosti, posebno na področju grafike.


Odprtje 17. mednarodnega grafičnega bienala, 19. junij 1987.
Arhiv Moderne galerije Ljubljana.

Rodil se je 26. januarja 1920 v Žirovnici na Gorenjskem. Po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti se je leta 1947 zaposlil kot prvi upravnik Moderne galerije. Leta 1957 je postal njen direktor in jo vodil vse do leta 1986. Bil je eden od pobudnikov in dolgoletni vodja ljubljanskega grafičnega bienala, ki je med letoma 1955 in 1986 deloval pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je njegovo organizacijo prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki so ga ustanovili na pobudo Zorana Kržišnika in sekretariata bienala, prostore pa je dobil v Gradu Tivoli. Kržišnik je kot direktor vodil Mednarodni grafični likovni center od ustanovitve pa vse do upokojitve leta 2000.

Je soustanovitelj likovne skupine Grupa 69. Sooblikoval je tudi svetovni termin ljubljanska grafična šola. Dolga leta je bil član različnih mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Veliko je tudi objavljal, napisal je številna dela o sodobni umetnosti, slovenske umetnike je predstavljal v izčrpnih monografijah in razstavnih katalogih. Ogromno je prispeval k uveljavitvi slovenske in jugoslovanske grafike v svetu. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Valvasorjevo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in francosko odlikovanje legije časti. Zoran Kržišnik je umrl 2. julija 2008 v Ljubljani. Leta 2011 so pred Gradom Tivoli odkrili spominsko skulpturo akademskega kiparja
Matjaža Počivavška, posvečeno življenju in delu Zorana Kržišnika.

Več

Javni razpis, umetniška rezidenca NKD/Nordic Artists' Centre Dale 2020

MGLC Švicarija, Ljubljana in NKD/Nordic Artists' Centre Dale objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2020.
Rok za prijavo je 24. februar.

Več

Odprtje razstave

Helena Tahir, Nekje blizu

petek, 31. januar, ob 13. uri, MGLC

Odprtje bo spremljalo vodstvo umetnice Helene Tahir in kustosa razstave Božidarja Zrinskega.


Helena Tahir: Grafika (4),
iz serije V vrtincu
(90 x 65 cm, linorez, 2017).

Helena Tahir predstavlja najmlajšo generacijo umetnic in umetnikov, ki načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti klasičnih grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko pri nas. Na razstavi so risbe in grafike, nastale v zadnjih nekaj letih, nekatere so prvič predstavljene javnosti. Za grafike Helene Tahir so značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc, ki jih je treba dobro opazovati, da jih lažje razumemo.