Bienale iz kovčka: Grafični bienale gostuje po Sloveniji

Projekt predstavlja pestro zgodovino delovanja grafičnega bienala ljubiteljem umetnosti po vsej Sloveniji. Kovček razkriva številne anekdote in zakulisne zgodbe prepleta kulture in umetnosti, ki jih hrani naš bogat bienalski arhiv. Bienale iz kovčka je na poti po slovenskih knjižnicah med aprilom in oktobrom 2015.

URNIK GOSTOVANJ

1. april, sreda, 15.00−19.00, Medobčinska splošna knjižnica Žalec
8. maj−30. maj, razstava Iz grafičnih ateljejev MGLC, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
11. maj−30. maj, razstava Iz grafičnih ateljejev MGLC, Osrednja knjižnica Kranj
20. maj, sreda, 15.00−20.00, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
26. maj, torek, 15.00−20.00, Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana
26. maj−20. junij, razstava Iz grafičnih ateljejev MGLC, Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana
27. maj, sreda, 15.00−20.00, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
3. junij, sreda, 15.00−19.00, Osrednja knjižnica Kranj
11. junij, četrtek, 14.00−19.00, Osrednja knjižnica Celje
15. junij−15. julij, razstava Iz grafičnih ateljejev MGLC, Knjižnica Šiška, Ljubljana
16. junij, torek, 15.00-19.00, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
3. september–30. septembe, razstava Iz grafičnih ateljejev MGLC, Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana
24. september 2015, ob 18. uri predavanje o zgodovini bienala, Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana
 

 

 

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Vodstvo z refleksijo bienala: Vladimir Vidmar

Vladimir Vidmar, kurator, raziskovalec, pisec ter umetniški vodja Male galerije v Ljubljani, bo 17. septembra (z začetkom ob 17. uri) vodil po 33. grafičnem bienalu in se osredotočil na aktualna vprašanja satire, njene reprezentacije, identitete, politike, religije, družbenih norm.

Za ugledno International Biennial Foundation je reflektiral tudi letošnjo izdajo bienala. Preberite tukaj.

Vstopnina, vodstvo brezplačno.



Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

Predavanje: Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

Foto: Borut Kranjc.

Predavanje:

Sandra Bašić Hrvatin: Kolaps Gutenbergove galaksije

torek, 24. septembra, ob 18. uri

MGLC – Švicarija

V sklopu celoletnega programa Švicarije, ki zasleduje moto skupnost, umetnost in narava in se v letu 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na vprašanje pravice javnosti do obveščenosti, bo medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin pripravila predavanje z naslovom Kolaps Gutenbergove galaksije, ki se posveča zgodovini množičnih medijev. Množični mediji so se skozi čas spreminjali in prilagajali družbenim okoliščinam. Temu so podvrženi tudi danes, ko se spopadajo z vedno novimi tehnološkimi, strukturnimi in vsebinskimi izzivi. Klasični mediji se umikajo sodobnim platformam, s tem pa se spreminjajo tudi pogoji delovanja novinarjev.

O neresni znanosti v resni umetnosti

Četrtek, 26. 9. 2019 ob 18. uri v Veliki dvorani Švicarije


O neresni znanosti v resni umetnosti
Okrogla miza v organizaciji Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja KULA

Razpravljali bodo Alenka Pirman, Blaž Bajič, Rajko Muršič in Miha Horvat.


Vsaj na prvi pogled se zdi, da si etnografija in satira ne bi mogli biti bolj različni: prva teži k spoštljivemu opisovanju načinov življenja, razumevanju sveta s stališča ”domačina”, si prizadeva proizvesti novo vednost itn., druga z bolj ali manj odkrito norčavostjo protestira proti posamezniku, skupini, navadi ali sistemu. Pa vendar lahko obe opredelimo kot načina opisovanja oziroma prikazovanja resničnosti in – še več – trdimo, da resnico obravnavanih pojavov najbolje zagrabita v momentih fikcije, inherentne še tako stvarnim opisom. Če se je v umetnosti zgodil etnografski obrat, pa se v etnografiji oziroma antropologiji kot taki ni zgodil satirični obrat. Postavlja se naivno vprašanje – zakaj? So razlogi epistemološke narave, sta etnografija in satira konceptualno nezdružljivi? Se je antropologija samo-omejila iz etičnih razlogov? Ali etnografije satira ne zanima, jo po tihem zavrača zaradi njene implicitne politične drže? Obenem se postavlja še drugo naivno vprašanje – kaj, če sploh kaj, se lahko s satiro naučimo in kaj, če sploh kaj, lahko s satiro naredimo v svetu, za katerega se zdi, da je onkraj satire, ker je že satira samega sebe?