33. GRAFIČNI BIENALE LJUBLJANA: VICE V LISICE

7. 6.–29. 9. 2019

33. grafični bienale Ljubljana je kuriral umetniški kolektiv Slavs and Tatars. Ne smemo spregledati tega, da je na 32. izdaji bienala z naslovom Kriterij rojstva osrednjo vlogo kuratorja kot tistega, ki izbere predstavljena dela, dobil samodejni verižni mehanizem, s katerim je bil izbor v celoti prepuščen umetnikom. Ker je kolektiv Slavs and Tatars sodeloval na tem bienalu, je Kriterij rojstva na prav poseben način vplival na zasnovo tokratnega bienala.

Kolektiv je bil zaradi obsežnega založniškega dela, kompleksne uporabe vizualnega jezika in raziskovalnih praks še posebno utemeljena izbira glede na zgodovino Bienala in njegovo sedanjo vlogo. Slavs and Tatars je mednarodno priznan umetniški kolektiv, ki se posveča območju vzhodno od nekdanjega Berlinskega zidu in zahodno od Kitajskega zidu, območju, imenovanemu Evrazija. Vse od nastanka leta 2006 ponuja luciden vpogled v pereča družbena vprašanja, utira nove poti sodobnega diskurza s povsem idiosinkratično obliko proizvajanja znanja, ki vključuje popularno kulturo, duhovne in ezoterične tradicije, ustna izročila, sodobne mite ter akademsko raziskovanje. Prakse kolektiva slonijo na treh dejavnostih: razstavah, izdajanju knjig in performativnih predavanjih. Svoja dela so med drugim predstavili na samostojnih razstavah v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku, v Saltu v Istanbulu, v Hiši dunajske secesije, v Kunsthalle v Zürichu in v Centru za sodobno umetnost Ujazdowski v Varšavi. Do zdaj je izdal deset knjig, med drugim Wripped Scripped (Hatje Cantz, 2018) o jezikovni politiki; Friendship of Nations (2. izdaja, Book Works, 2017) o presenetljivih odnosih med Iranom in Poljsko med 17. in 21. stoletjem ter Molla Nasreddin (trenutno 2. izdaja pri I.B. Tauris, 2017), prevod legendarnega azerbajdžanskega satiričnega časopisa. Njihovo osredotočanje na Evrazijo pogosto preizprašuje naš enodimenzionalni pogled na razmerja med znanostjo, vero, močjo in identiteto. V Ljubljani smo jih videli na razstavi Sistemi in ornamenti leta 2012. Razstavo je kurirala Nevenka Šivavec, direktorica MGLC.

Kolektiv Slavs and Tatars se je v svojem kuratorskem debiju znova povezal z začetki ljubljanskega grafičnega bienala. »Potem ko je bila zamejitev na izbrani medij v zadnjih približno dvajsetih letih zmehčana, se želimo znova osredotočiti na 'grafiko' današnjega časa tako v dobesednem kot strateškem pomenu. V času združenih prihodnosti in pomešanih preteklosti se zdi vloga grafike v javnih razpravah in polemikah še posebno pomembna.«

Fokus razstave 33. grafičnega bienala Ljubljana je bil na ideji satire kot izrazito vizualnega jezika, pri čemer je bilo »grafično«, ki zaznamuje zgodovino Bienala, razumljeno in preizprašano v širokem polju ekspresivnega, nezadržanega, celo šokantnega. Je res, kot pravi George Orwell, vsaka šala že majhna revolucija? Ali pa sta smeh in satira zgolj ventila za sproščanje pritiskov in napetosti, ki bi sicer vodili v politični upor? Kolektiv Slavs and Tatars vidi humor kot strategijo in kot vsebino. Vizualno preobilje današnjega časa je povzročilo nastanek novega estetskega jezika, katerega sporočila in diskurz se nam velikokrat zdijo neokusni. Čeprav imata grafika in satira vsaka svoje specifike, jima je skupno zatrjevanje, da govorita ljudem in za ljudi.

Z vsebinami 33. grafičnega bienala Ljubljana se lahko podrobneje seznanite na novi spletni strani: bienale.si.

 

Honza Zamojski, Zbiranje in srečevanje, 2019. Postavitev osrednje razstave 33. grafičnega bienala Ljubljana.
Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Stoletnica rojstva Zorana Kržišnika

Te dni mineva stoletnica rojstva Zorana Kržišnika, pobudnika in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Zoran Kržišnik je vtisnil neizbrisen pečat v slovenski povojni umetnosti, posebno na področju grafike.


Odprtje 17. mednarodnega grafičnega bienala, 19. junij 1987.
Arhiv Moderne galerije Ljubljana.

Rodil se je 26. januarja 1920 v Žirovnici na Gorenjskem. Po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti se je leta 1947 zaposlil kot prvi upravnik Moderne galerije. Leta 1957 je postal njen direktor in jo vodil vse do leta 1986. Bil je eden od pobudnikov in dolgoletni vodja ljubljanskega grafičnega bienala, ki je med letoma 1955 in 1986 deloval pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je njegovo organizacijo prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki so ga ustanovili na pobudo Zorana Kržišnika in sekretariata bienala, prostore pa je dobil v Gradu Tivoli. Kržišnik je kot direktor vodil Mednarodni grafični likovni center od ustanovitve pa vse do upokojitve leta 2000.

Je soustanovitelj likovne skupine Grupa 69. Sooblikoval je tudi svetovni termin ljubljanska grafična šola. Dolga leta je bil član različnih mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Veliko je tudi objavljal, napisal je številna dela o sodobni umetnosti, slovenske umetnike je predstavljal v izčrpnih monografijah in razstavnih katalogih. Ogromno je prispeval k uveljavitvi slovenske in jugoslovanske grafike v svetu. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Valvasorjevo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in francosko odlikovanje legije časti. Zoran Kržišnik je umrl 2. julija 2008 v Ljubljani. Leta 2011 so pred Gradom Tivoli odkrili spominsko skulpturo akademskega kiparja
Matjaža Počivavška, posvečeno življenju in delu Zorana Kržišnika.

Več

SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK IN DAN ODPRTIH VRAT ŠVICARIJE

sobota, 8. februar
10.00–19.00, MGLC in MGLC ŠVICARIJA

Brezplačen ogled razstav, obisk ateljejev v Švicariji in pester celodnevni program.

Podrobno

MGLC, 10.00–19.00
10.00–13.00: DRUŽINSKI PROGRAM V MGLC IN ŠVICARIJI
15.00: VODSTVO PO RAZSTAVI IZ ZBIRKE NAGRAJENCEV BIENALA: PREMENE V KANONU

MGLC Švicarija, 13.00–19.00
13.00–19.00: DAN ODPRTIH VRAT/ODPRTI ATELJEJI ŠVICARIJE
14.00: ZAKLJUČNO VODSTVO PO RAZSTAVI SUB PERSONA
17.00: STRIP V ŽIVO: RDEČI ALARM TOMAŽA LAVRIČA
19.00: KONCERT SKUPINE BRENCL BANDA


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Javni razpis, umetniška rezidenca NKD/Nordic Artists' Centre Dale 2020

MGLC Švicarija, Ljubljana in NKD/Nordic Artists' Centre Dale objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2020.
Rok za prijavo je 24. februar.

Več

Odprtje razstave

Helena Tahir, Nekje blizu

petek, 31. januar, ob 13. uri, MGLC

Odprtje bo spremljalo vodstvo umetnice Helene Tahir in kustosa razstave Božidarja Zrinskega.


Helena Tahir: Grafika (4),
iz serije V vrtincu
(90 x 65 cm, linorez, 2017).

Helena Tahir predstavlja najmlajšo generacijo umetnic in umetnikov, ki načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti klasičnih grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko pri nas. Na razstavi so risbe in grafike, nastale v zadnjih nekaj letih, nekatere so prvič predstavljene javnosti. Za grafike Helene Tahir so značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc, ki jih je treba dobro opazovati, da jih lažje razumemo.