33. GRAFIČNI BIENALE LJUBLJANA: VICE V LISICE

7. 6.–29. 9. 2019

33. grafični bienale Ljubljana je kuriral umetniški kolektiv Slavs and Tatars. Ne smemo spregledati tega, da je na 32. izdaji bienala z naslovom Kriterij rojstva osrednjo vlogo kuratorja kot tistega, ki izbere predstavljena dela, dobil samodejni verižni mehanizem, s katerim je bil izbor v celoti prepuščen umetnikom. Ker je kolektiv Slavs and Tatars sodeloval na tem bienalu, je Kriterij rojstva na prav poseben način vplival na zasnovo tokratnega bienala.

Kolektiv je bil zaradi obsežnega založniškega dela, kompleksne uporabe vizualnega jezika in raziskovalnih praks še posebno utemeljena izbira glede na zgodovino Bienala in njegovo sedanjo vlogo. Slavs and Tatars je mednarodno priznan umetniški kolektiv, ki se posveča območju vzhodno od nekdanjega Berlinskega zidu in zahodno od Kitajskega zidu, območju, imenovanemu Evrazija. Vse od nastanka leta 2006 ponuja luciden vpogled v pereča družbena vprašanja, utira nove poti sodobnega diskurza s povsem idiosinkratično obliko proizvajanja znanja, ki vključuje popularno kulturo, duhovne in ezoterične tradicije, ustna izročila, sodobne mite ter akademsko raziskovanje. Prakse kolektiva slonijo na treh dejavnostih: razstavah, izdajanju knjig in performativnih predavanjih. Svoja dela so med drugim predstavili na samostojnih razstavah v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku, v Saltu v Istanbulu, v Hiši dunajske secesije, v Kunsthalle v Zürichu in v Centru za sodobno umetnost Ujazdowski v Varšavi. Do zdaj je izdal deset knjig, med drugim Wripped Scripped (Hatje Cantz, 2018) o jezikovni politiki; Friendship of Nations (2. izdaja, Book Works, 2017) o presenetljivih odnosih med Iranom in Poljsko med 17. in 21. stoletjem ter Molla Nasreddin (trenutno 2. izdaja pri I.B. Tauris, 2017), prevod legendarnega azerbajdžanskega satiričnega časopisa. Njihovo osredotočanje na Evrazijo pogosto preizprašuje naš enodimenzionalni pogled na razmerja med znanostjo, vero, močjo in identiteto. V Ljubljani smo jih videli na razstavi Sistemi in ornamenti leta 2012. Razstavo je kurirala Nevenka Šivavec, direktorica MGLC.

Kolektiv Slavs and Tatars se je v svojem kuratorskem debiju znova povezal z začetki ljubljanskega grafičnega bienala. »Potem ko je bila zamejitev na izbrani medij v zadnjih približno dvajsetih letih zmehčana, se želimo znova osredotočiti na 'grafiko' današnjega časa tako v dobesednem kot strateškem pomenu. V času združenih prihodnosti in pomešanih preteklosti se zdi vloga grafike v javnih razpravah in polemikah še posebno pomembna.«

Fokus razstave 33. grafičnega bienala Ljubljana je bil na ideji satire kot izrazito vizualnega jezika, pri čemer je bilo »grafično«, ki zaznamuje zgodovino Bienala, razumljeno in preizprašano v širokem polju ekspresivnega, nezadržanega, celo šokantnega. Je res, kot pravi George Orwell, vsaka šala že majhna revolucija? Ali pa sta smeh in satira zgolj ventila za sproščanje pritiskov in napetosti, ki bi sicer vodili v politični upor? Kolektiv Slavs and Tatars vidi humor kot strategijo in kot vsebino. Vizualno preobilje današnjega časa je povzročilo nastanek novega estetskega jezika, katerega sporočila in diskurz se nam velikokrat zdijo neokusni. Čeprav imata grafika in satira vsaka svoje specifike, jima je skupno zatrjevanje, da govorita ljudem in za ljudi.

Z vsebinami 33. grafičnega bienala Ljubljana se lahko podrobneje seznanite na novi spletni strani: bienale.si.

 

Honza Zamojski, Zbiranje in srečevanje, 2019. Postavitev osrednje razstave 33. grafičnega bienala Ljubljana.
Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

DOBRODOŠLI NA ARHIVSKI SPLETNI STRANI GRAFIČNEGA BIENALA: bienale.si

bienale.si

Nova spletna stran ljubljanskega grafičnega bienala je zasnovana kot pregled bienalskih prireditev od leta 1955 do danes. Predstavljamo eno od najstarejših mednarodnih prireditev na področju likovne umetnosti, ki se je začela z željo, da bi v Ljubljani prikazali grafični zemljevid sveta, po letu 2001 pa je z vpeljavo kuratorskega pristopa razblinila zamejitev na en medij in se nato razvijala v muzejsko in izvenmuzejsko ogledalo sodobne umetnosti in kuratorstva. Na spletni strani so predstavljene strukturne posebnosti posameznega bienala s seznami umetnikov, nagrajencev in žirantov, umetniški kredo bienala nam približajo fotogalerije ter opisi osrednjih bienalskih razstav, tradicionalnih razstav nagrajencev in spremljevalnih razstav, poseben razdelek je namenjen bienalskim publikacijam. Zamišljena je kot rastoč dokument pestrega segmenta kulturne dediščine; nadgrajevali jo bomo z izsledki raziskav s področja zgodovine grafičnega bienala in z novicami skrbeli za njeno aktualnost.

Ob izidu knjige “Menedžer da sem? Sem.”

Letos praznujemo 100. obletnico rojstva Zorana Kržišnika, enega od ustanoviteljev in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala. Konec leta se približuje, mi pa vas razveseljujemo z izdajo knjižice z naslovom »Menedžer da sem? Sem.«, ki prinaša vpogled v mednarodno delovanje tega ambicioznega vizionarja.

Knjiga avtorja, kustosa MGLC Gregorja Dražila, je na voljo v muzejski trgovini v Gradu Tivoli in v spletni trgovini.

Knjigo si lahko ogledate na povezavi:
“Menedžer da sem? Sem.”

 

 

 

ZAPIRAMO VRATA MGLC

Od sobote9. januarja, v skladu z vladnim odlokom, začasno zapiramo vrata za obiskovalce, do petka, 15. januarja

Do ponovnega odprtja vas vabimo da nam sledite na družbenih omrežjih in o naših razstavah preberete na spodnjih povezavah:  

Invader, Grafike na papirju
Leon Zuodar, The Noodle
Menažerija: 37 dni božiča


Foto: Nejc Ketiš. Arhiv MGLC.