33. GRAFIČNI BIENALE LJUBLJANA: VICE V LISICE

7. 6.–29. 9. 2019

33. grafični bienale Ljubljana je kuriral umetniški kolektiv Slavs and Tatars. Ne smemo spregledati tega, da je na 32. izdaji bienala z naslovom Kriterij rojstva osrednjo vlogo kuratorja kot tistega, ki izbere predstavljena dela, dobil samodejni verižni mehanizem, s katerim je bil izbor v celoti prepuščen umetnikom. Ker je kolektiv Slavs and Tatars sodeloval na tem bienalu, je Kriterij rojstva na prav poseben način vplival na zasnovo tokratnega bienala.

Kolektiv je bil zaradi obsežnega založniškega dela, kompleksne uporabe vizualnega jezika in raziskovalnih praks še posebno utemeljena izbira glede na zgodovino Bienala in njegovo sedanjo vlogo. Slavs and Tatars je mednarodno priznan umetniški kolektiv, ki se posveča območju vzhodno od nekdanjega Berlinskega zidu in zahodno od Kitajskega zidu, območju, imenovanemu Evrazija. Vse od nastanka leta 2006 ponuja luciden vpogled v pereča družbena vprašanja, utira nove poti sodobnega diskurza s povsem idiosinkratično obliko proizvajanja znanja, ki vključuje popularno kulturo, duhovne in ezoterične tradicije, ustna izročila, sodobne mite ter akademsko raziskovanje. Prakse kolektiva slonijo na treh dejavnostih: razstavah, izdajanju knjig in performativnih predavanjih. Svoja dela so med drugim predstavili na samostojnih razstavah v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku, v Saltu v Istanbulu, v Hiši dunajske secesije, v Kunsthalle v Zürichu in v Centru za sodobno umetnost Ujazdowski v Varšavi. Do zdaj je izdal deset knjig, med drugim Wripped Scripped (Hatje Cantz, 2018) o jezikovni politiki; Friendship of Nations (2. izdaja, Book Works, 2017) o presenetljivih odnosih med Iranom in Poljsko med 17. in 21. stoletjem ter Molla Nasreddin (trenutno 2. izdaja pri I.B. Tauris, 2017), prevod legendarnega azerbajdžanskega satiričnega časopisa. Njihovo osredotočanje na Evrazijo pogosto preizprašuje naš enodimenzionalni pogled na razmerja med znanostjo, vero, močjo in identiteto. V Ljubljani smo jih videli na razstavi Sistemi in ornamenti leta 2012. Razstavo je kurirala Nevenka Šivavec, direktorica MGLC.

Kolektiv Slavs and Tatars se je v svojem kuratorskem debiju znova povezal z začetki ljubljanskega grafičnega bienala. »Potem ko je bila zamejitev na izbrani medij v zadnjih približno dvajsetih letih zmehčana, se želimo znova osredotočiti na 'grafiko' današnjega časa tako v dobesednem kot strateškem pomenu. V času združenih prihodnosti in pomešanih preteklosti se zdi vloga grafike v javnih razpravah in polemikah še posebno pomembna.«

Fokus razstave 33. grafičnega bienala Ljubljana je bil na ideji satire kot izrazito vizualnega jezika, pri čemer je bilo »grafično«, ki zaznamuje zgodovino Bienala, razumljeno in preizprašano v širokem polju ekspresivnega, nezadržanega, celo šokantnega. Je res, kot pravi George Orwell, vsaka šala že majhna revolucija? Ali pa sta smeh in satira zgolj ventila za sproščanje pritiskov in napetosti, ki bi sicer vodili v politični upor? Kolektiv Slavs and Tatars vidi humor kot strategijo in kot vsebino. Vizualno preobilje današnjega časa je povzročilo nastanek novega estetskega jezika, katerega sporočila in diskurz se nam velikokrat zdijo neokusni. Čeprav imata grafika in satira vsaka svoje specifike, jima je skupno zatrjevanje, da govorita ljudem in za ljudi.

Z vsebinami 33. grafičnega bienala Ljubljana se lahko podrobneje seznanite na novi spletni strani: bienale.si.

 

Honza Zamojski, Zbiranje in srečevanje, 2019. Postavitev osrednje razstave 33. grafičnega bienala Ljubljana.
Foto: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Plateauresidue: Sub Persona

25. 10.–29. 12. 2019

MGLC – Švicarija

Vabljeni 25. oktobra 2019 ob 19. uri na odprtje razstave umetniškega tandema PLATEAURESIDUE (Aljaž Celarc & Eva Pavlič Seifert), ki predstavlja nov raziskovalni in razstavni projekt Sub Persona. Razstava je del celoletnega programa Švicarije z motom skupnost, umetnost in narava, ki se leta 2019 osredotoča na analizo stanja neodvisnega novinarstva ter na pravico javnosti do obveščenosti. Avtorja, ki v praksi običajno prepletata ekologijo in umetnost, se tokrat osredotočata na stanje gozdnih ekosistemov in na človekov vpliv nanje zaradi preteklega in sedanjega upravljanja gozdov. Premierno bosta predstavila multimedijsko instalacijo, ki spodbuja razvoj senzoričnega mišljenja ter izprašuje sodobno razumevanje okolja in človekov odnos do njega.

Avtorja sta se med pripravo projekta pogovarjala z ljudmi, ki se neposredno ukvarjajo z vzdrževanjem gozdov in imajo različna mnenja o načinu njihovega upravljanja in dojemanja. Gozdovi namreč opravljajo številne funkcije, od ekoloških, ekonomskih do kulturnih, vsem nam pa na več ravneh omogočajo kakovostno bivanje. Sodobna urbana populacija pogosto dojema gozdove kot prostore neokrnjene narave, čeprav so jih stoletja človekovega upravljanja povsem spremenila. Prav tradicija poseganja v gozdove in njihovega izkoriščanja človeštvu narekuje odgovornost, da jih sonaravno upravlja, poskrbi za posledice slabih praks in odpravlja posledice podnebnih sprememb. Umetnika raziskujeta, kako se sodobno upravljanje gozdov in gozdarjenje približata ciljem, ki jih narekuje vseevropski model sonaravnega upravljanja Pro Silva, ki je bil razvit leta 1989 na podlagi slovenske tradicije prebiralne sečnje. Cilj modela Pro Silva je, da bi se za prihodnje generacije ohranile vse ključne funkcije gozdov: ohranjanje ekosistemov, varstvo prsti in podnebja, produkcija lesa in lesnih izdelkov, rekreacija in ohranjanje kulturne dediščine.

PLATEAURESIDUE je namišljena identiteta geografa in umetnika Aljaža Celarca in umetnostne zgodovinarke Eve Pavlič Seifert. V delih se ukvarjata s pokrajinsko ekologijo in novimi mediji ter iščeta nove načine ozaveščanja javnosti. Zatorej vselej dajeta glas udeležencem projektov, naravnim oblikam, kot so skale, zrak, organizmi in drugi skupki snovi, ki jih reorganizirata v nove nenavadne oblike in novomedijske sisteme. Umetniški tandem živi in deluje v Novem Kotu, v zaledju gozdov Goteniške gore in Snežnika.

Plateauresidue: Sub Persona, 2019 (izsek iz videa)

RogLab Open: Aktivno staranje, razstava prototipov

Otvoritev: 10. oktobra 2019 ob 19.00

MGLC – Švicarija, Ljubljana

Na razstavi ob koncu mednarodnega projekta RogLab Open: Aktivno staranje bodo predstavljeni štirje nagrajeni prototipi, ki so med natečajnimi predlogi najbolje zajeli težave starostnikov. Najstniki, ki so sprožili beatlomanijo, in hipiji iz časa Woodstocka so zdaj stari že okoli sedemdeset let. Prav na njihove potrebe opozarja RogLab in predstavlja rešitve, ki jim omogočajo aktivno in samostojno življenje: medgeneracijsko igralo Andréja Vanzolina (Brazilija), hidroponični vrt za gibalno ovirane osebe Eamona Dureyja (Severna Irska), dodatki za stopnice Dušana Uršiča (Slovenija) ter klasično krojena oblačila za modno ozaveščene starejše, ki so jih razvile Ina Nathalie Bölsing, Kaja Čufer, Tajda Dražić in Katarina Ekart z naravoslovnotehniške fakultete pod mentorstvom Alenke More (Slovenija). Vsi prototipi bodo na ogled na razstavi v Švicariji do 20. oktobra 2019.  

Razstava je nastala v sodelovanju med RogLabom (MGML) in MGLC.

Projekt podpira Mestna občina Ljubljana.

Projekt je del partnerske mreže Platforme Center za kreativnost. Platformo Center za kreativnost sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

 

Dušan Uršič: dodatki za stopnice, prototip

ZADNJI DAN BIENALA

Nedelja, 29. 9. 10.00 do 18.00

Zadnji dan bienala bo potekal pod naslovom Umetnost in razvedrilo v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine 2019. Z vami bodo med 11. in 14. uro vodiči in mediatorji bienala.

Brezplačno.

 

Flaka Haliti, Si to ti, Joe? (Alkoholni maček), 2017.
Foto: Arhiv MGLC.