32. grafični bienale: Kriterij rojstva

16. 6.–29. 10. 2017

32. grafični bienale je odprt do 5. novembra.

32. izdaja grafičnega bienala v sodelovanju in koprodukciji s številnimi partnerji ponovno prinaša obsežen sklop razstav in dogodkov. Izbor umetnikov za osrednjo bienalsko razstavo z naslovom Kriterij rojstva, ki bo na ogled v MGLC (Grad Tivoli) in v ravnokar prenovljeni stavbi Švicarije, je tokrat sledil zanimivemu eksperimentu. Šlo je za preprost mehanizem: prejemniki velike nagrade z zadnjih petih bienalov – Jeon Joonho (2007), Justseeds (2009), Regina José Galindo (2011), María Elena González (2013) in Ištvan Išt Huzjan (2015) – so bili povabljeni, naj predlagajo po enega umetnika, ki bo sodeloval na tokratnem dogodku; ti so bili nato povabljeni, naj imenujejo naslednjih pet sodelujočih umetnikov. Proces je obsegal še pet krogov in na koncu 32. bienale oskrbel z imeni najmanj tridesetih sodelujočih umetnikov. S tem je postavila 32. izdaja bienala za svojo izhodiščno točko transgresivni moment, ki meri na radikalno preoblikovanje – ne le vsebine dogodka, temveč tudi njegove strukture. To nakazuje že njegov naslov, Kriterij rojstva, ki namiguje na pesem modernističnega pesnika iz 20. stoletja Jureta Detele – pesem, ki je ponudila impulz za samorefleksijo, kakršne se je lotil bienale. Ali z drugimi besedami, celo kadar 32. grafični bienale zavrača okvir tematske razstave, izhaja iz pesmi, vendar take, ki razstavi ne ponuja vodilne teme, ampak s svojim radikalnim preizpraševanjem vseh polarnosti kliče po prelomu. Prelom, ki ga vpelje pesem Jureta Detele, odzvanja v rizomski strukturi letošnjega bienala, ki – brez osrednje figure kuratorja – namesto tega deluje kot entiteta, ki proizvaja samo sebe. Z izstopom iz območja ugodja, naj gre za tradicijo bienala ali pa uveljavljene protokole snovanja razstav sodobne umetnosti, Kriterij rojstva postavlja v ospredje raznovrstna razmerja – mnogoterost, ki nima enega samega, združevalnega koncepta, namesto tega pa obstaja kot nepretrgan tok pomenov in ponudi množico potencialnih povezav in interakcij med umetniškimi deli.

32. grafični bienale poleg osrednje razstave Kriterij rojstva (MGLC, Švicarija in Galerija ŠKUC) predstavlja tudi tradicionalno razstavo dobitnika prejšnje velike nagrade bienala, tokrat Ištvana Išta Huzjana, v Mestni galeriji Ljubljana, dela Petra Gidala, dobitnika nagrade za življenjsko delo na 31. bienalu, projekt nagrajenke občinstva 31. grafičnega bienala Mete Grgurevič, pregledno razstavo Marie Bonomi v Galeriji Jakopič ter pester diskurzivni program z mednarodnim simpozijem. Od drugih projektov so tu mednarodni plakatni projekt dobri sosed v sodelovanju z bienalom iz Istanbula, knjiga, ki predstavlja delo argentinske pesnice Alejandre Pizarnik, in grafična mapa umetnikov 32. grafičnega bienala, ki je na ogled v Galeriji Kresija.

 

Vodstva BIENALE TOP 10

11. 7. ob 19.00: v angleškem in slovenskem jeziku (zbirno mesto pred Ustvarjalnim centrom Švicarija)
18. 7. ob 19.00: v italijanskem in slovenskem jeziku (zbirno mesto pred Ustvarjalnim centrom Švicarija)
25. 7. ob 19.00: v nemškem in slovenskem jeziku (zbirno mesto pred Ustvarjalnim centrom Švicarija)
1. 8. ob 17.00: v angleškem in slovenskem jeziku (zbirno mesto pred Gradom Tivoli)
8. 8. ob 17.00: v nemškem in slovenskem jeziku (zbirno mesto pred Gradom Tivoli)
15. 8. ob 17.00: v slovenskem jeziku (zbirno mesto pred Gradom Tivoli)
22. 8. ob 17.00: v angleškem in slovenskem jeziku (zbirno mesto pred Gradom Tivoli)
 

Umetniki 32. grafičnega bienala

Michelle Andrade / Leo Junsuk Bang / Stephanie Brooks / Erica Ferrari / Riley Harmon / Jarrett Key / Jon Key /
Eric Khoo / Gabriel Kuri / Moon Kyungwon / Jelsen Lee Innocent / Carlos Monroy / Ebecho Muslimova /
Christopher Myers / Asuka Ohsawa / Alejandro Paz / Josse Pyl / Alberto Rodríguez Collía / Gabriel Rodríguez Pellecer / Kaitlynn Redell / Mario Santizo / Jennifer Schmidt / Slavs and Tatars / Johanne Teigen / Nora Turato / Jess X. Snow / Oli Watt 

Bienalski kolegij: Irena Borić, Miklavž Komelj, Yasmín Martín Vodopivec, Nevenka Šivavec, Breda Škrjanec, Lili Šturm, Vladimir Vidmar, Asta Vrečko, Božidar Zrinski

Grafična mapa Praznina (16. 6.–6. 7. 2017)

Zasnova grafične mape se opira na strukturo bienala, saj so povabljeni umetnice in umetnik predstavniki petih skupin, ki so se oblikovale pri rizomski strukturi bienala. Praznina se vprašuje po pogojih in implikacijah položaja, v katerem se znajdejo umetniki, ko so pozvani, naj povabijo drugega umetnika.

Umetniki: Jarrett Key, Moon Kyungwon, Ebecho Muslimova, Alberto Rodríguez Collía in Jennifer Schmidt
Kustos: Tevž Logar
Prizorišče: Galerija Kresija


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

TO NI IME (16. 6.–16. 7. 2017)

Razstava TO NI IME si zastavlja vprašanje, kako misliti umetnost zunaj protokolov sodobne umetnosti. Podati skuša svež pogled na eksperimentalni format letošnjega bienala, hkrati pa vztraja pri delih, ki jih noben kontekst ne more popolnoma ujeti.

Umetniki: Viktor Bernik, Dragica Čadež, Karel Destovnik - Kajuh, Jure Detela, Athanasius Kircher, Neznani umetnik iz 1. st. n. št., Marko Pogačnik, Marko Ristić & Koča Popović, Tomaž Šalamun
Kustosi: Miklavž Komelj, Yasmín Martín Vodopivec, Nevenka Šivavec in Vladimir Vidmar
Prizorišče: Galerija Škuc


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

Razstave nagrajencev

Ištvan Išt Huzjan: Mere (16. 6.–17. 9. 2017)

Prejemnik velike nagrade prejšnjega bienala v razstavi razmišlja o potovanjih, pri čemer je motiv hoje konstanta v umetnikovem prevpraševanju družbenega sistema in odnosov med posamezniki. Drugi del razstave pa predstavlja objekte, narejene v zavetju umetnikovega studia, ki se prepletajo v pripoved njegovega beleženja realnosti.

Kustosinja: Alenka Gregorič
Koprodukcija: MGML—Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestna galerija Ljubljana
Prizorišče: Mestna galerija Ljubljana

 
Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Meta Grgurevič: Silenzio, večna prepletenost zank in linij (16. junij 2017)

Dobitnica nagrade občinstva 31. grafičnega bienala se predstavlja s projektom, v katerem se skulptura in njeno gibanje razširita v performans. Skozi koreografijo se posamezni delci – kretnje, zvok in govorjena beseda – sestavijo in preidejo v stanje skladnosti.

Kustos: Michele Drascek
Celostni vpogled in besedilo: JAŠA
Koreografija: Sanja Nešković Peršin
Glasba: BOWRAIN
Koproducent: SNG Opera in balet Ljubljana
Prizorišče: Ustvarjalni center Švicarija


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Peter Gidal: Izčrpan pomen (16. 6.–29. 10. 2017)

Nagrado za življenjsko delo je na prejšnjem bienalu prejel režiser Peter Gidal. Razstava Izčrpan pomen se poklanja njegovi eksperimentalni filmski praksi in dokumentira Gidalovo večdesetletno zanimanje za delovne procese, ki pripeljejo do končne podobe slehernega filma.

Filmi: Soba (Dvojni posnetek), 1967; Film od zgoraj navzdol, 1967–1972; Epilog, 1968; Oblaki, 1969; Fokus, 1971;
Krivda, 1988; Ugašanje, 1992; Nobene noči, nobenega dneva, 1997; Domneva, 1997; Koda 1, 2013; Koda 2, 2013

Kustosinja: Irena Borić
Prizorišče: Ustvarjalni center Švicarija


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

Drugi projekti

Maria Bonomi: Za vedno grafika (16. 6.–29. 10. 2017)

Delo Marije Bonomi uveljavlja grafiko kot izrazno sredstvo, pri katerem papir ni več fizična meja medija, ampak je v službi neskončnega eksperimentiranja. Spretno ustvarja kontraste med drzno abstraktno podobo v močnih barvah in s tankim, finim riževim papirjem, skozi katerega barve presevajo in ustvarjajo transparentne barvne tančice.

Kustosinji: Barbara Savenc in Breda Škrjanec.
Koproducent: MGML— Muzej in galerije mesta Ljubljane, Galerija Jakopič
Prizorišče: Galerija Jakopič


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

Alejandra Pizarnik: Nočna pevka

Knjiga Nočna pevka vsebuje večji del pesniškega opusa, prozo Krvava grofica in izjave Alejandre Pizarnik o lastni poeziji. Poleg tega je v knjigo vključenega tudi nekaj doslej neobjavljenega gradiva: risbe in samopredstavitev, ki jo napisala v pismih Djuni Barnes.

Uredil: Miklavž Komelj
Prevedla: Nada Kavčič in Miklavž Komelj
Spremni eseji: Nada Kavčič, Miklavž Komelj in Yucef Merhi
Naslovnica: Yucef Merhi

dobri sosed – mednarodni plakatni projekt (julij–avgust)

Letošnji 15. istanbulski bienale z naslovom dobri sosed že od februarja 2017 predstavlja mednarodni plakatni projekt, s katerim temo dobrega soseda širi v številna mesta po svetu, projekt gostimo tudi na bienalu v Ljubljani.

Lokacija: Mestni plakati družbe TAM-TAM


Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

Žirija 32. grafičnega bienala
Anne Barlow
Mike Cooter
Bige Örer
Maruša Sagadin

 

Želim prejemati novice na e-mail:
ARHIV

Stoletnica rojstva Zorana Kržišnika

Te dni mineva stoletnica rojstva Zorana Kržišnika, pobudnika in dolgoletnega vodje ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Zoran Kržišnik je vtisnil neizbrisen pečat v slovenski povojni umetnosti, posebno na področju grafike.


Odprtje 17. mednarodnega grafičnega bienala, 19. junij 1987.
Arhiv Moderne galerije Ljubljana.

Rodil se je 26. januarja 1920 v Žirovnici na Gorenjskem. Po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti se je leta 1947 zaposlil kot prvi upravnik Moderne galerije. Leta 1957 je postal njen direktor in jo vodil vse do leta 1986. Bil je eden od pobudnikov in dolgoletni vodja ljubljanskega grafičnega bienala, ki je med letoma 1955 in 1986 deloval pod okriljem Moderne galerije. Leta 1986 je njegovo organizacijo prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki so ga ustanovili na pobudo Zorana Kržišnika in sekretariata bienala, prostore pa je dobil v Gradu Tivoli. Kržišnik je kot direktor vodil Mednarodni grafični likovni center od ustanovitve pa vse do upokojitve leta 2000.

Je soustanovitelj likovne skupine Grupa 69. Sooblikoval je tudi svetovni termin ljubljanska grafična šola. Dolga leta je bil član različnih mednarodnih žirij v uglednih institucijah, komisijah in odborih po vsem svetu. Veliko je tudi objavljal, napisal je številna dela o sodobni umetnosti, slovenske umetnike je predstavljal v izčrpnih monografijah in razstavnih katalogih. Ogromno je prispeval k uveljavitvi slovenske in jugoslovanske grafike v svetu. Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim Valvasorjevo nagrado, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in francosko odlikovanje legije časti. Zoran Kržišnik je umrl 2. julija 2008 v Ljubljani. Leta 2011 so pred Gradom Tivoli odkrili spominsko skulpturo akademskega kiparja
Matjaža Počivavška, posvečeno življenju in delu Zorana Kržišnika.

Več

SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK IN DAN ODPRTIH VRAT ŠVICARIJE

sobota, 8. februar
10.00–19.00, MGLC in MGLC ŠVICARIJA

Brezplačen ogled razstav, obisk ateljejev v Švicariji in pester celodnevni program.

Podrobno

MGLC, 10.00–19.00
10.00–13.00: DRUŽINSKI PROGRAM V MGLC IN ŠVICARIJI
15.00: VODSTVO PO RAZSTAVI IZ ZBIRKE NAGRAJENCEV BIENALA: PREMENE V KANONU

MGLC Švicarija, 13.00–19.00
13.00–19.00: DAN ODPRTIH VRAT/ODPRTI ATELJEJI ŠVICARIJE
14.00: ZAKLJUČNO VODSTVO PO RAZSTAVI SUB PERSONA
17.00: STRIP V ŽIVO: RDEČI ALARM TOMAŽA LAVRIČA
19.00: KONCERT SKUPINE BRENCL BANDA


Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Javni razpis, umetniška rezidenca NKD/Nordic Artists' Centre Dale 2020

MGLC Švicarija, Ljubljana in NKD/Nordic Artists' Centre Dale objavljata javni razpis za umetniško rezidenco na Norveškem v letu 2020.
Rok za prijavo je 24. februar.

Več

Odprtje razstave

Helena Tahir, Nekje blizu

petek, 31. januar, ob 13. uri, MGLC

Odprtje bo spremljalo vodstvo umetnice Helene Tahir in kustosa razstave Božidarja Zrinskega.


Helena Tahir: Grafika (4),
iz serije V vrtincu
(90 x 65 cm, linorez, 2017).

Helena Tahir predstavlja najmlajšo generacijo umetnic in umetnikov, ki načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti klasičnih grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko pri nas. Na razstavi so risbe in grafike, nastale v zadnjih nekaj letih, nekatere so prvič predstavljene javnosti. Za grafike Helene Tahir so značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc, ki jih je treba dobro opazovati, da jih lažje razumemo.